Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Foto Namig

 

 

Šport

05.02.2014 11:40

 
Avtor: Matjaž Intihar

Fotografiranje športa je za vsakega fotografa velik izziv. Vendar vedno se postavi glavno vprašanje. Kako posneti fotografije, kot jih vidimo v športnih revijah? Ob prvih fotografijah hitro spoznamo, da je za fotografiranje športa potrebno veliko prakse in, da določeni športni dogodki zahtevajo mnogo več, kot imeti samo voljo, opremo in znanje.
Večina ne bo nikoli imela možnost doživeti športno okolje iz strani profesionalnih fotografov. Prav tako ni na razpolago najboljših fotokamer za športni namen in predvsem objektivov. Če kje velja, potem je to v športni fotografiji, da brez dobre pozicije in tehnike ne moremo popolno delovati. Toda to nas ne sme ustaviti, da ne bi poizkusili ujeti najboljše motive. Treba se je prilagoditi nam razpoložljivim možnostim in opremi. Žal je tako, da v tej temi brez potrebne opreme za določene "boljše" fotografije ne gre. Lahko pa poizkusimo drugače in se naši opremi prilagodimo in jo izkoristimo v njenih zmožnostih.

V športni fotografiji je zelo pomembno, da fotografirani šport dobro poznamo. Za večino naj velja, da pozabite na možnost fotografiranja velikih mednarodnih dogodkov. Osredotočite se na domače športne prireditve, kjer boste lahko fotografirali v bližini igrišč, športnikov. Kot hobi fotograf od vas nihče ne pričakuje vrhunskih rezultatov na vsakem dogodku. Zato lahko tudi več eksperimentirate in fotografirate tisto, kar vam tehnika ali bližina dogodka omogoča.

Fotografiranje športa ni samo gibanje in hitrost. Pozornost lahko podamo na same športnike, pripravo na tekmo športnika kot organizatorja, rekvizite..., itd. Veliko je psihičnega pritiska na športniku, kar poda odlične portrete. Pika na i pri večini športov je cilj. Zadnji trenutek, ko športnik da vse od sebe, ali, ko pokaže trenutek neizmernega slavja.

Fotografiranje športa v večini primerov pomeni hitrost, posledično uporabljamo kratke čase osvetlitve, ali nas čaka slaba svetloba zaradi fotografiranja v notranjih prostorih ali zvečer. Vse skupaj pomeni, kratki časi osvetlitve, svetlobno močan objektiv in visok ISO. Glede AF ostrenja lahko uporabljamo različne tehnike. Izostrimo in čakamo motiv (One Shot - Single Shot), ali uporabimo ostrenja v načinu spremljanja objekta (Continuous - Servo / članek: Avtomatsko ostrenje v načinu sledenja objekta).
Motiv lahko zajamemo s samo enim posnetkom ali v načinu zaporednega zajema. Vsaka izbira tehnike ima svoj namen, oziroma izbiro po izkušnjah samega fotografa glede na motiv.
Manj izkušeni lahko uporabijo avtomatiko "Šport". Ta poskrbi za krajše čase osvetlitve, fokus prestavi na AF-C/Servo in vklopi zajem z več posnetkov v sekundi.
Fotograf z več izkušnjami se glede na motiv, svetlobo in sam šport odločajo med S/Tv, A/Av ali M načinom.

Ne smemo pozabiti še na ozadje, svetlobo, tehnične elemente. Predvsem pa, v igri, na tekmovanju, morate z motivom sodelovati in ne, se na njega samo odzivati. Več o fotografiranju športa, je na e-Fotografiji že podal športni fotograf Primož Jerončič, v članku ABC športne fotografije / Osnove in tehnike fotografiranja.
V tej temi pa bodo dodajane fotografije z nasveti in razlago kako je bilo fotografirano.

Kamera - osnovne nastavitve (sistem) pokrajina

Iz tehničnega pogleda se šport največkrat fotografira na sledeči način (sistem)! Seveda, vedno se ga lahko tudi krši.
V profesionalnem delu se uporabljajo kamere DSLR iz najvišjih razredov. Za ljubiteljsko fotografijo so zadovoljive vse kamere iz razreda CSC in DSLR.
Kompaktne kamere imajo veliko slabost v hitrosti delovanja. Od ostrenja in drugih potrebnih nastavitev, do proženja. Kamere iz razreda CSC uporabljajo ostrenje preko tipala za zajem slike, kar jim večkrat dela težave pri ostrenju. Zato so najbolj uporabne kamere iz razreda DSLR, katere uporabljajo fazni sistem ostrenja. Članek o AF - Kako deluje?. V višji razred gremo bolj so kamere odzivne in posledično namenjene tudi profesionalnemu delu.

Objektiv - široki ali ozki kot, priporočljivo svetlobno močni (f/2.8, f/2...) (članek - Objektivi in njihove osnovne optične lastnosti)
Program - S/Tv, A/Av, M, manj izkušeni uporabite slikovno avtomatiko "šport"
Zaslonka - v večini primerov odprta zaslonka - zaradi kratkih časov osvetlitve ali slabe svetlobe
Ostrenje - One Shot/Single ali Continuous - Servo, lahko tudi ročno v čakanju trenutka
Merjenje svetlobe - po celotni površini/Matrix, centralno, ali Spot, odvisno od želja, potreb, izkušenj
Korektura osvetlitve EV - odvisno od motiva, glede na močne kontraste, svetle/temne površine in barve
Občutljivost - zaradi kratkih časov osvetlitve, je izbira višja kot za klasične motive
Čas osvetlitve - za gibanje športnika z žogo vsaj 1/750 sekunde
Hitrost zajema - večkrat izkoristimo možnost snemanja z več posnetki v sekundi
Stojalo - za težje objektive in čakanje na mestu je uporaben enonožni stativ
Filter - razen pri motivih "šport in pokrajina" niso uporabni, jemljejo svetlobo, posledično potrebujemo še višji ISO

Kompozicija in postavitev glavnih elementov

Čeprav je na prvem mestu tehnično korektno ujeti športni motiv, je na koncu pomembna tudi kompozicija (Knjiga KOMPOZICIJA SLIKE). Na športnih dogodkih si lahko že v naprej izberemo pozicijo, katera nam nudi možnost boljše kompozicije in želenega ozadja. Velikokrat je ozadje bolj pomembno, kot kompozicija sama. Da izločimo ozadje od tekmovalca, tekmovalcev, se izberejo daljše goriščnice in odprte zaslonke. S tem glavni temi in trenutku podamo bistvo ter s fotografijo predstavimo željeno.

Nazaj na osnovno stran Moj Foto Namig (vstopi)



1. / Rally Saturnus 1986

Komentar

FotoNAMIG šport, bom začel kar z mojo prvo športno fotografijo, katero sem leta 1986 uspešno prodal medijem. Posnetek je iz Rally Saturnus 1986. Lokacija je pri podvozu pod današnjo dvo pasovnico v Črnučah, na Ježi ob železnici, kjer je ta 900 ovinek še danes. Objavljena je bila kot plakat v reviji Avto magazin in je naslovnica knjige še vedno aktivnega dirkača Vladimirja Stankoviča (Škola sportske vožnje - iz leta 1989).
Na tem delu je cesta nasuta, tako sem lahko stal nižje na njeni klančini in fotografiral iz nizke pozicije. Leta 1986 smo bili še izven AF dobe. Zato sem ostril na delu ceste kjer sem predvideval, da se bo pripeljal avto. V ovinku je veliko lažje čakati avtomobil, saj je hitrost veliko manjša kot na ravnini. Pa vendar zaradi hitrega ter močnega bremzanja, ter nato pospeševanja je več prahu, letečega kamenja in hitrost na sliki je lahko še bolj izrazita.
Za ta posnetek bi lahko rekel ob pravem času na pravem mestu in pripravljen na proženje. V tistem času fotografa na Delu, Dargan Arrigler in Veljko Jukič, sta stala višje, na glavni cesti, danes je tu dvopasovnica in imata posnetek iz vrha, kateri pa zaradi manj vidne akcije avta ni bil tako uspešen.

Namig

V dobi filma je bil film "zlato"! Na tej lokaciji sem posnel 2 diapozitivna filma, torej 72 posnetklov v dobri uri čakanja avtomobilov. Vseeno sem uporabljal zaporedno fotografiranje s tremi posnetki v sekundi in posrečilo se mi je ujeti akcijo petih posnekov od, ko se je avtomobil v ovinek že pripeljal dvignjen na dve kolesi, do akcije, ko je padel na vsa kolesa.
Danes v dobi "zastonj" zajema na tipalo niti ne razmišljaš, boš ali ne boš prožil. V času filma lahko, da se ne bi odločil fotografirati ta avto in bi izpustil zanimiv trenutek. In vemo, v eni uri na takem dogodku se danes posname 10X več posnetkov. Torej, samo prožit. Če ni nič zanimivega se lahko kasneje že izbriše.

Tehnika

Nikon F-301, Vivitar 70-200mm f/4 in 2X Kenko konverter, Ektachrome ISO 400 (push ISO 800)
1/250sek - za tem bolj zamrznjen posnetek, krajšega nisem mogel uporabiti zaradi f/8
f/4 - zaradi močne oblačnosti je bila svetloba šibka, vendar zaradi telekonverterja je f/8
ISO 800 - zaradi močne oblačnosti je bila svetloba šibka
200mm - dodan 2X Kenko konverter, s tem je pridobljena goriščnica 400mm
Centralno - da je kamera merila osvetlitev samo v centralnem delu, na avtu
EV +1 - zaradi večjega dela bele površine sem sliko nad osvetlil

Popravki? - Nasveti

Tu ni več kaj dodati. Film je imel velike omejitve. Analogna kamera Nikon F-301 ni imela AF, niti take odzivnosti kot današnje kamere DSLR. Tako si moraš še bolj delovati po izkušnjah in na občutek. Na voljo sem imel skromen objektiv Vivitar 70-200mm f/4 in 2X-ni telekonverter. Tako sem deloval pri f/8. Ostrino sem nastavil na ovinek in, ko je avto prišel v njega rafalno prožil. Kar uspe, uspe. Na koncu, celo solidno ostra je, le zaradi f/8 pri 400mm so gledalci malo preveč ostri.
Fotografija bi lahko bila tudi v temi FotoNAMIG Predvidevanje. Predvidiš pot avta, nastaviš parametre in čakaš. Ne moreš pa predvidevati, da se bo zgodilo še kaj več. Če se, je to samo še pika na i.

Obdelava - Photoshop

Filmi občutljivosti ISO 400 so biil opazno bolj zrnati od filma z ISO 100. Ker sem občutljivost nastavil na ISO 800, da sem dobil še dovolj kratke čase osvetlitve pri f/8, se je moralo podaljšati razvijanjalni čas, kar doprinese k še večjemu zrnu (članek o ISO in Push-Pull razvijanju). Danes nam tako zrno "šum" poda kamera DSLR pri ISO 3200 ali celo še višje. Pri filmu se je tudi veliko hitreje izgubila barvitost. Objektivi so bili slabše kakovosti, posledično ostrina, kontrast.
Film je skeniran na boben skenerju SCREEN in v programu Photoshop obdelan s filtrom za zmanjševanje šuma in poudarjanje ostrine.

O motivu

Rally Saturnus, maj 1986. Fotografirano v Črnučah, na Ježi ob železnici, kjer je ta 900 ovinek še danes.

Več o fotografiji, tehniki, motivu, lahko vprašate na elektronski naslov (VSTOPI) ali napišite komentar.

 
Avtor: Matjaž Intihar


 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com