V naslovu sem krepko skrajšal imena objektivov. Enostavno sta predolga, zato njuno polno ime dodam na začetku članka.
Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC OS HSM/ Tamron 18-270mm f/3.5-6.3 Di II VC LD Aspherical (IF) Macro

Leta 1978 sem se prvič srečal z zum objektivom. Ob pregledu kamere Fujica AZ-1 me je bolj kot kamera zanimal Fujinon »gumasti« objektiv, kot smo jih takrat poimenovali. Ta kit objektiv ob nakupu hobi kamere je bil za takratne razmere nekaj povsem novega. Objektiv je imel goriščno razmerje 43-76mm. Danes hobi fotografi na tak objektiv niti ne bi vrgli oko, saj poznamo že krepko bolj impozantne številke. In predvsem za družinske in popotniške fotografe so tako imenovani megazum objektivi vse bolj zanimi.

Že leta 1996 sem v reviji MOJ HOBI predstavil objektiv Sigma 28-200mm naproti dvema, Canon 28-80mm in 70-210mm. Leta 1997 sem preizkusil tri 28-200mm objektive in za konec zapisal sledeče... »TAMRON je nesporni zmagovalec". (članek KLIK).
Pred kratkim sem objektiv Tamron 18-270mm VC že preizkusil v primerjavi s Canon 18-200mm IS (članek KLIK). Vseeno pa sem Tamron še enkrat vzel za primerjavo, saj je Sigma naredila zelo primerljiv objektiv v vseh pogledih. In ker je še cena skoraj enaka (odvisno od trgovca), sta kar nekako prava objektiva za predstavitev hobi fotografu. Canon in Nikon imata na voljo megazum objektiv z manjšim razponom goriščnic (18-200mm) in predvsem v višjem cenovnem razredu. Prav zato sta za hobi fotografe kombinaciji Canon ali Nikon ohišja, ter Sigma ali Tamron objektiva zelo zanimivi. Zelo podoben par objektivov sem za test izbral že leta 2000. Sigma in Tamron 28-300mm sta bila v dobi analognih kamer SLR izredno iskana. Takrat sem podal oceno; »Sigma 28 - 300mm 3.5-6.3 IF ASPHERICAL DL HYPERZOOM je nesporno boljša izbira od konkurenta Tamron 28 - 300mm 3.5-6.3 IF ASPHERICAL LD. Predvsem izredna ostrina in kontrast optike pri tako goriščno močnem zum objektivu preseneča« (članek KLIK). Kako je danes, je Sigma med temi megazum objektivi še v prednosti? Za preizkus sem izbral kamero Nikon D5000 in se z objektivoma podal na nekaj fotopotepanj.

Videz, velikost, teža, cena

Na prvi pogled ločimo objektiva samo po tem, da ima Tamron zlato obrobo okoli obroča za zumiranje. V merah sta si skoraj identična, višina: Sigma 101mm in Tamron 101mm, širina: Sigma 79mm in Tamron 80mm, premer navoja za filter imata oba 72mm. V teži je Sigma za 70g težja, 630g proti 560g. Torej oba objektiva sta še vedno dovolj kompaktna in lahka, da popotniškega/izletniškega fotografa ne bosta ovirala in mu s težo dodala slabe volje.

V iztegnjenem stanju je Tamron za cm večji (ima za 20mm daljšo goriščnico). Tamron je lahko nekaj evrov cenejši cca. 600 evrov (odvisno od trgovca), Sigma cca. 615 evrov.

Konstrukcija

Oba objektiva sta namenjena za kamere DSLR z manjšimi tipali. V roki Sigma deluje bolj čvrsto od Tamron, predvsem je na pogled manj plastike. Sigma 18-250mm OS (27-375mm ekv.35mm) je sestavljen iz 18 leč, ki so postavljene v 14 skupin. Tamron 18-270mm VC (27-405mm ekv.35mm) iz 18 leč in 13 njihovih skupin. Sigma je dodala štiri LD leče in tri asferične, Tamron dve LD in tri asferične. Ti podatki o številu leč in posebej brušenih lečah za čim manj napak so sicer zanimivi, vendar ne povedo veliko o kakovosti samega objektiva. Velikokrat so pri neodvisnih izdelovalcih bolj trgovski faktor, saj je bolj pomembna sama kakovost leče in njihovega brušenja. Kljub temu, da ima Tamron na objektivu napis »makro«, ni bistvene razlike v povečavi. Sigma 3,4X, Tamron 3,5X. Obenem pa je to daleč od makro fotografije. Nekateri proizvajalci pač radi dodajajo kupcem trgovske zanke s samimi napisi.

Glede na dejstvo, da gre za objektiva z večjim razmerjem med goriščnicami in dokj težkimi prednjimi lečami, imata oba objektiva z gumbom LOCK, možnost zakleniti objektiv pri najkrajši goriščnici. S tem onemogočimo, da bi se nam objektiv zaradi teže prednjih leč sam iztegnil in s tem postal bolj neroden za nošnjo ter z večjo možnostjo poškodbe, ko se fotograf s kamero za vratom ali na rami obrača okrog.

Oba objektiva imata vgrajeno stabilizacijo slike in gumb za vklop/izklop stabilizacije na samem ohišju objektiva. Sigma je bila za Canon prva, ki je ta sistem vgradila v svoje objektive (OS) in s tem močno prekosila predvsem konkurenco neodvisnih proizvajalcev objektivov. V zadnjih letih so tudi drugi proizvajalci dobili tehnologijo stabilizacije slike in s tem postali tehnološko konkurenčni. Tamron je med zadnjimi dodal sistem stabilizacije v svoje objektive, ga tehnološko pripravil na svoj način in poimenoval VC.

Nastavek za kamero / Bajonet

Oba proizvajalca nista »šparala« pri nastavku objektiva za pritrditev na kamero. Objektiva imata kovinski bajonet, kar pride zelo prav vsem fotografom, ki večkrat menjajo objektive. Pri plastičnih nastavkih, se lahko del plastike ob premočnem stiku z ostro kovino odstrani, pade na lečo ali celo na tipalo. Zanimivo, da ima Sigma za Nikon bajonet dva kontakta več (10) od Tamron (8). Sigma ima nastavke za Canon, Nikon, Pentax in Sony kamere, medtem ko Tamron samo za Canon in Nikon.

Ostrenje

Tu je Sigma objektiv v manjši prednosti, saj pri avtomatskem ostrenju (AF) nudi svoj že znani in preizkušeni hitri in tihi HSM motor sistem. Tamron je pri ostrenju malo počasnejši in glasnejši. Sicer za popotniškega/izletniškega fotografa hitrost ostrenja objektiva Tamron s klasičnim notranjim bolj počasnim in glasnim motorčkom ne moti, vendar je večja hitrost in bolj tiho ostrenje vedno dobrodošlo.
Ročno ostrenje je možno preko prednjega obroča. Zelo priporočljivo, oziroma nujno je (da ne poškodujete objektiva), da gumb na ohišju prestavite na ročno ostrenje (M). Najbližja izostritev je pri Sigma možna od 45cm oddaljenosti od motiva, Tamron od 49cm.

Zumiranje (sprememba goriščnice)

Za spremembo goriščnice imata oba objektiva velik obroč in z zadovoljivim oprijemom. Premik goriščnice je zadovoljivo trd, da smo lahko natančni in da nam objektiv ob že manjšem oprijemu obroča ne spremeni nastavitev. Sčasoma se premik goriščnice in plastična vodila utrudijo, obrusijo in premik postaja vse bolj občutljiv. Tu nam pride zelo prav možnost zaklenitve premika goriščnic. Sigmo za premik od manjše do večje goriščnice obračamo v levo, Tamron v desno.