Naročite se na enovice

http://www.foto-klik.si/
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.cyberstudio.si
>

Sigma 18-250mm OS in Tamron 18-270mm VC / Test

Avtor:Matjaž Intihar
18.08.2009 09:00
Stran:

 

Primerjava v uporabniški vrednosti

 

Oba objektiva imata svoje prednosti in slabosti. Sigma objektiv je v celotnem razmerju goriščnic bolj enakomerno korigiran. ima predvsem v neskončnosti nekaj višjo kakovost slike, bolj uporabno širino zaslonk glede kakovosti zapisa, je malo bolj ostra na robovih, višjo hitrost ostrenja in je tišji. Tamron nudi za 20mm daljšo goriščnico, je za 70g lažji in odvisno od trgovca za nekaj evrov cenejši.

Koliko katera izmed lastnosti pomeni posameznemu fotografu je njegova lastna izbira in odločitev. Nekomu odgovarjajo samo originalni objektivi, spet drugi s tem ni obremenjen in raje pogleda na ceno ter izbere med Sigma in Tamron.

Sistem stabilizacije slike OS kot VC sta solidna. Ker z objektivi z večjim razponom med goriščnicami kaj hitro zaidemo v daljše goriščnice 150mm in naprej do 250, celo 270mm pri Tamron, je pametno imeti sistem vedno vklopljen in obenem še paziti, da vam čas osvetlitve ne pade pod 1/125 sekunde. Z zelo mirno roko bo tudi še pri 1/60 sekunde šlo, da posnetek ne bo opazno stresen in za hobi fotografa zadovoljiv. Nikakor pa ne nasedajte trgovskemu faktorju, ki ga sedaj prodajajo vsi proizvajalci objektiv oziroma kamer s stabilizacijo, da vam omogoča do štiri čase daljšo osvetlitev. Tudi tisti z najbolj mirno roko bodo hitro pridelali neostre slike. Na slikah se lepo vidi, da nam uspe stresti posnetek tudi pri 1/500 sekunde in krajših. Priporočam, da imate občutljivost vedno nekoliko višjo kot pri objektivih, ki nudijo samo kratke goriščnice do cca. 70mm. Bolje uporabiti 200 ali 400 ISO tudi pri dobri svetlobi in delovati pri 1/1000 sekunde, kot obrniti se v senčni motiv in pri dolgi goriščnici dobiti stresen posnetek. Torej, bodite pozorni pri teh objektivih na čas osvetlitve. Naj tisto zlato "staro" pravilo glede univerzalnega časa 1/125 sekunde velja tudi za ta dva objektiva. Seveda, če imate vklopljeno stabilizacijo slike. V nasprotnem primeru (izklopite jo samo takrat, ko hranite energijo v bateriji) uporabite pri daljših goriščnicah vsaj 1/250 sekunde. In seveda, mirno roko, ter nežno proženje prožilca vam želim.

 

Za konec

 

Oba objektiva lahko nudita veliko, seveda če ga izbere pravi uporabnik za pravi namen. Objektivi z večjim razmerjem med goriščnicami so še kako dobrodošli za hobi fotografe, predvsem tiste, ki radi fotografirajo različne motive v širokem kot ozkem kotu zajema, obenem pa jim stalna menjava objektivov ne diši. Predvsem popotniki in pohodniki si zaradi kompaktnosti in majhne teže želijo te objektive. Prav tako tudi nikoli ne vedo, kakšen motiv bo za naslednjim ovinkom ali drugo razgledno točko. In po prvem posnetku lahko v trenutku močno spremenijo goriščnico. Nič kolikokrat se je že zgodilo, da so nas objektivi z večjim razmerjem goriščnic rešili in smo posnetek ujeli, medtem, ko tisti z dvema, tremi objektivi niti pritisnili niso na prožilec. Na žalost niso imeli izbire goriščnice za določen motiv. In tu se je do sedaj večkrat postavilo vprašanje, kaj je bolje imeti. Tehnično slabšo sliko, ali biti brez nje? Do sedaj je veljalo, da v primerjavi s kit objektivi (18-55mm)v širokem kotu večje opazne razlike ni. V območju goriščnic nad 200mm pa so imeli megazum objektivi hitro bolj mehko, neostro sliko. No, v sledečem preizkusu bom dokazal, da sta tako Sigma 18-250mm OS, kot Tamron 18-270 VC povsem primerljiva z Nikon 18-55mm VR in 70-300mm VR. Kar bo najbrž še več kupcev vstopnih in hobi kamer DSLR peljalo k odločitvi za izbiro samo enega objektiva.

Seveda si ne smemo zatiskati oči. Če fotografirate predvsem za lastno zadovoljstvo, pregled slik na TV in računalniških zaslonih ter povečave na papir v velikosti do 13x18cm, potem so megazum objektivi lahko še kako primerni za vas.

Za Sigma in Tamron je treba omeniti še sledeče. V svoji ponudbi imata tudi objektive 18-200mm s stabilizacijo slike (Sigma 18-200mm OS ��" test) in Tamron še 18-250mm(e-fotografija test), z nekaj višjo kakovostjo slike, vendar brez sistema za stabilizacijo slike Tamron 18-250mm (brez VC) je bolj priporočljiv za Pentax, Samsung in Sony kamere, ki nudijo sistem stabilizacije preko tipala v sami kameri. Kot prvo je cenejši, kot drugo ima zelo primerljivo kakovost slike s Sigma 18-250mm OS.

Še odgovor na vprašanje iz uvoda kateri izmed obeh objektivov je boljši, ki je izhajalo iz testa Sigma, Tamron objektiva iz leta 2000. Odgovor je enak, le da ima tokrat Tamron eno varovalko sebi v prid. »Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC OS HSM je po mojem mnenju boljša izbira od konkurenta Tamron 18-270mm f/3.5-6.3 Di II VC LD Aspherical (IF) Macro. Predvsem ostrina in kontrast Sigme v celotnem zum območju pri tako goriščno močnem zum objektivu preseneča«. Varovalka v prid Tamrona pa je, da je ta primerjava prava samo za Canon in Nikon kamere. Za Pentax, Samsung in Sony lahko izberete cenejši in optično boljši Tamron 18-250mm brez VC sistema (e-fotografija test), saj ga imajo te kamere že v ohišju.

Povsem za konec še odgovor na dilemo, kupiti original Canon 18-200mm IS, Nikon 18-200mm VR ali enega izmed neodvisnih Sigma 18-250mm OS ali Tamron 18-270mm VC.
Ker sta si Sigma kot Tamron zelo podobna v vseh lastnostih bo izbira med njima bolj kot ne stvar všečnosti in trgovskega prepričevanja. Nikon 18-200mm VR dobi v septembru naslednika in če želite original (Nikon), počakajte na novi objektiv. Stari je v širokem kotu precej muhast in z izrazito kromatsko aberacijo. Ni čudno, da se je Nikon odločil narediti zamenjavo. Glede Canon 18-200mm IS sem primerjavo in mnenje o izbiri že podal v medsebojnem preizkusu s Tamron 18-270mm VC (e-Fotografija test... KLIK) in bo kar veljalo. Več denarja, nekaj boljša risba predvsem v tele območju. Vendar naproti originalom Sigma in Tamron nudita dve prednosti. Občutno daljšo goriščnico za manj denarja. In hobi fotograf to zna ceniti, saj konec koncev originala za njegov pogled na fotografijo in povprečne povečave nimata opazno višje kakovosti.

Prav v tem preizkusu tudi sam spreminjam svoje mnenje glede mega zum objektivov in dveh z manjšimi razponi med goriščnicami. Enostavno je razlika v kakovosti zapisa tako močno primerljiva, da bo dva objektiva izbral samo še tisti, ki želi nekaj višjo hitrost ostrenja in v najdaljši goriščnici malenkost višjo kakovost fotografije. Družinski, popotniški in pohodni fotograf pa bo z enim megazum objektivom več kot zadovoljen. Primerjava med enim megazum in dvema originaloma pa v kratkem.

 


 

Ocena objektiva v tabeli


V tabeli je prikazano za kateri namen je objektiv namenjen in kakšna je njegova funkcionalna vrednost. Rumena pika kaže, kje je po mojem mnenju meja kakovosti ali uporabniške vrednosti.

V zaključku vas prosim, da se ocene po posameznih segmentih v tabeli ne uporablja kot ta objektiv ima največ % in je najboljši in še manj, da se jih ne sešteva ter na koncu poda samo skupno številčno oceno. To ni moj namen niti se na ta način ne dobi pravilne končne vrednosti, ocene glede preizkušene kamere.

V prihodnje bom pomen tabele, možnost primerjave z drugimi kot moje mnenje o pomembnosti lastnosti in ocen podrobneje razložil

 

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com