O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Pred vsakim FotoPOTEPom se pri meni začne že znan ritual. Pregled opreme, baterij, kartic, polnilcev, filtrov, objektivov in vseh tistih malenkosti, za katere se na poti hitro pokaže, da niso tako nepomembne. Ob tem vedno gledam tudi, katero opremo bi lahko vzel s seboj na preizkus. FotoPOTEP je zame že dolgo najboljši teren za test. Ne laboratorij, ampak resnična uporaba. Prah, sonce, makadam, hitri motivi, svetloba zgodaj zjutraj in pozno popoldne, utrujenost, prevoz iz kraja v kraj in tisti trenutki, ko mora kamera preprosto delovati.

Pred odhodom zato rad obiščem tudi fototrgovine. Včasih potrebujem samo kakšno malenkost, adapter, filter, čistilo ali dodatno opremo, pa se potem zgodi, da na prodajnih policah zagledam nekaj, česar sploh nisem iskal. Tokrat sem šel v Foto Beseničar po vmesne obročke za filtre. Nič posebnega, čisto praktičen obisk pred potjo. Potem pa pogled na polico in tam Yashica.

Priznam, zadelo me je takoj. Oblika, ime, retro videz, občutek neke druge fotografske dobe. Prva misel je bila, da gre verjetno za še eno ceneno igračo, mogoče celo kakšno novo filmsko kamero, ki igra na nostalgijo in na ime, ki ga starejši fotografi še dobro poznamo. A sem se zmotil. Pred menoj ni bila filmska kamera, ampak digitalna Yashica FX-D S300. Retro kamera z elektronskim iskalom, digitalnim zapisom in obliko, ki jasno spominja na čase, ko smo kamero dvignili k očesu, nastavili kader in šele potem pritisnili na prožilec. Kamero sem si zaželel na preizkus, čeprav sem vedel, da imam že prepolen nahrbtnik opreme za preizkus. Samo za Yashico, bom pa že še našel prostor.

In tako sem iz Foto Beseničar odšel ne samo z vmesnimi obročki za filtre, ampak še z zanimivo retro kamero pod roko. Neverjetno, kako vesel sem bil ob odhodu iz trgovine. Ne zaradi pričakovanja, da imam v rokah tehnološki presežek. Ravno nasprotno. Vesel sem bil zaradi občutka. Zaradi imena Yashica. Zaradi spominov na neke druge fotografske čase. In zaradi radovednosti, kaj lahko taka kamera danes sploh ponudi fotografu, ki ima za seboj film, temnico, prve digitalne kamere, sodobne brezzrcalne sisteme in danes še odlične fotofone.

Yashica FX-D S300 je zato šla z menoj na FotoPOTEP Namibija. Ne kot kamera, od katere bi pričakoval vrhunsko tehnično sliko, ampak kot posebna fotografska izkušnja. Kot kamera za vse, ki jim sodobne brezzrcalne kamere delujejo preveč tehnične, predrage ali preveč obremenjene z meniji, fotofon pa jim ne nudi pravega občutka fotografiranja. Obenem jo z veseljem vzamem s seboj tudi doma in jo izkoristim namesto fotofona.

 

Yashica in spomin na druge čase

Ime Yashica ima v fotografiji še vedno dovolj zgodovine, da ob njem starejši fotografi za trenutek obstanemo. Ne zato, ker bi bila Yashica nekoč najdražja ali najbolj prestižna znamka, ampak ker je znala ponuditi kamere, ki so bile dostopne, uporabne in dovolj fotografsko resne, da so mnogim odprle vrata v svet 35 mm filma. To je bila znamka, ki ni živela samo od prestiža, ampak od praktične uporabe.

Za ljubitelje klasičnih 35 mm SLR kamer je bil pomemben model Yashica FX-3. Preprosta, ročna, mehanska kamera, namenjena fotografom, ki niso iskali elektronskih čudes, ampak zanesljivo kamero. To je bila tista prava šola fotografije: pogled skozi iskalo, ročno ostrenje, nastavitev zaslonke, čas osvetlitve, film in premislek pred pritiskom na prožilec.

Nova Yashica FX-D S300 seveda ni prava naslednica teh kamer. Ni 35 mm SLR kamera. Nima izmenljivih objektivov. Nima filma. Ima pa obliko, ki močno igra na nostalgijo. In pri modelu S300 je ta igra bolj prepričljiva, ker ima nekaj, kar je pri retro zasnovi skoraj nujno – elektronsko iskalo.

To je tudi največja razlika med občutkom, ki ga nudi ta kamera, in fotografiranjem s fotofonom. Fotofon je danes tehnično izredno zmogljiv. Vedno je pri roki, z njim hitro naredimo všečno fotografijo, računalniška obdelava pa marsikdaj naredi več, kot bi pričakovali. A fotofon nima pravega fotografskega občutka. Držiš ga pred seboj, gledaš v zaslon, narediš posnetek in greš naprej. Pri Yashici FX-D S300 pa kamero primeš z obema rokama, jo dvigneš k očesu, pogledaš skozi iskalo in šele potem narediš posnetek. To je majhna razlika v tehniki, a velika razlika v občutku.

 

Prvi vtis

Yashica FX-D S300 je digitalna kompaktna kamera, oblečena v videz stare zrcalnorefleksne kamere. Oblika je namensko zasnovana tako, da spominja na sedemdeseta in začetek osemdesetih let. Ima navidezno prizmo, klasično postavljene gumbe, okrogel prožilec, nastavitvene obroče, vroči nastavek za bliskavico in celo ročico, ki spominja na previjanje filma.

Prav ta ročica je zanimiva. Tehnično ni nujna. Digitalna kamera je ne potrebuje. A tu ni vse samo v tehniki. Njena naloga je izkustvena. Ko jo uporabiš, te malo ustavi. Spomni te, da fotografiranje ni nujno samo hitro zaporedje posnetkov. Pri filmu je bil vsak posnetek bolj premišljen, ker jih ni bilo neskončno. FX-D S300 tega ne more zares ponoviti, lahko pa ponudi majhno oviro med enim in drugim posnetkom. V času, ko s fotofonom v sekundi naredimo deset skoraj enakih fotografij, to sploh ni nujno slabo.

V roki kamera deluje lahka, majhna in bolj fotografska kot navaden kompakt. Seveda ni kovinski mehanski stroj iz starih časov. To bi bilo napačno pričakovati. Je sodobna digitalna retro kamera, ki želi s svojo obliko in načinom uporabe prebuditi spomin na klasično fotografiranje. Meni je to že ob prvem stiku uspelo. Prav zato sem jo z veseljem vzel v Namibijo.

 

Ohišje in rokovanje

Ohišje meri približno 12 x 8,1 x 8,1 cm, masa po uradnih podatkih znaša 360 g. To pomeni, da je kamera dovolj majhna in lahka, da jo lahko vzameš s seboj brez posebnega razmišljanja. Na FotoPOTEPu, kjer je opreme hitro preveč, je to pomembno. Če imaš s seboj večjo brezzrcalno kamero, teleobjektiv, širokokotni objektiv, stojalo, filtre in še fotofon, potem dodatna kamera hitro postane breme. Yashica FX-D S300 to ni. Je lahka spremljevalka.

Zadnji zaslon je velik 2,8 palca, ločljivosti 640 x 480 točk. Lahko se obrne naprej, kar pride prav pri kakšnem kratkem video zapisu ali samoportretu, ni pa občutljiv na dotik. Danes je to že omejitev. Navajeni smo, da se vse izbira s prstom na zaslonu. A pri tej kameri me to ni motilo. Pri retro kameri je lahko celo dobro, da ni vse podrejeno zaslonskemu upravljanju.

Glavna prednost je elektronsko iskalo. FX-D S300 ima 0,32-palčno OLED iskalo z 1,4 milijona točk in osveževanjem 120 Hz. To ni iskalo razreda boljših brezzrcalnih kamer, a je za ta koncept bistveno. Brez iskala bi bila kamera samo retro oblika. Z iskalom dobi smisel. Še posebej v Namibiji, kjer močno sonce hitro pokaže, kako omejeni so lahko zadnji zasloni. Ko fotografiraš v puščavi, ob sipinah ali na makadamu, je pogled skozi iskalo veliko bolj uporaben kot gledanje na majhen zaslon.

Tu se je S300 izkazala. Ne zato, ker bi imela vrhunsko iskalo, ampak zato, ker ga ima. To je njena ključna vrednost. Kamera gre k očesu in fotografiranje se spremeni. Okolica za trenutek izgine, kader postane bolj jasen, fotograf se ustavi. Pri tej kameri je to pomembnejše od številnih tehničnih podatkov.

 

Tehnične lastnosti

Yashica FX-D S300 ima 1/1,56-palčno CMOS tipalo z navedeno ločljivostjo 50 M točk. To je velikost tipala, ki jo danes poznamo iz boljših fotofonov, ne iz večjih fotografskih sistemov. Zato je treba že na začetku vedeti, kam to kamero postaviti. To ni konkurenca brezzrcalnim kameram APS-C ali polnega formata. To je digitalni kompakt z majhnim tipalom, retro obliko in drugačnim fotografskim namenom.

Objektiv ima goriščnico 5,68 mm, kar ustreza približno 24 mm v formatu 35 mm. Svetlobna moč je f/1,8, najbližja razdalja ostrenja je 15 cm. Optičnega zuma ni. Kamera ponuja izrezane goriščnice 24, 35, 50 in 60 mm. Pri tem je treba biti pozoren. To niso prave optične goriščnice, ampak izrez iz slike. Pri 24 mm uporablja zapis 50 M točk, pri 35 mm 24 M točk, pri 50 mm 12 M točk in pri 60 mm 8 M točk.

To v praksi pomeni, da je kamera najbolj doma v širokem kotu. 24 mm je zelo uporabna goriščnica za potovanja, ulico, pokrajino, notranje prostore, skupinske motive in splošno fotografijo. V Namibiji pride prav pri sipinah, makadamu, širokih pokrajinah in dokumentarnem zapisu s poti. Ko želiš bolj klasičen portret ali oddaljen motiv, se hitro pokaže omejitev. Digitalni izrez ni enako kot pravi objektiv. Pri 50 in 60 mm je zapis že bolj omejen.

Kamera omogoča zapis JPEG in JPEG + DNG (RAW). To je dobrodošlo, saj omogoča nekaj več svobode pri obdelavi. Ima samodejno ostrenje, real-time AF, zaznavo obrazov, AFL zaklep ostrenja, več načinov merjenja svetlobe in 3-osno stabilizacijo IBIS. ISO območje je od 100 do 3200, časi osvetlitve pa segajo od 1/8000 sekunde do 7 sekund.

Video omogoča 4K zapis s 30 svs, 2,7K s 60 ali 30 svs, 1080p do 120 svs in 720p do 120 svs. Kamera ima vgrajen mikrofon in 3,5 mm vhod za zunanji mikrofon. To ni kamera za resno video produkcijo, lahko pa je uporabna za kratke popotniške zapise, video dnevnik ali nekaj retro občutka v gibanju.

 

Tehnične lastnosti Yashica FX-D S300

Tipalo: 1/1,56-palčno CMOS

Ločljivost: 50 M točk, 24 M točk, 12 M točk

Zapis: JPEG, JPEG + DNG

Objektiv: 5,68 mm, ekvivalent 24 mm

Svetlobna moč: f/1,8

Izrezane goriščnice: 24 mm, 35 mm, 50 mm, 60 mm

Optični zum: ne

Digitalni zum: 2,5x

Ostrenje: AF, real-time AF, zaznava obrazov, AFL

Stabilizacija: 3-osna IBIS

ISO: 100–3200

Čas osvetlitve: 1/8000 sekunde do 7 sekund

Zaslon: 2,8 palca, 640 x 480 točk, vrtljiv do 180 stopinj

Iskalo: elektronsko OLED, 0,32 palca, 1,4 milijona točk, 120 Hz

Video: 4K 30 svs, 2,7K 60/30 svs, 1080p do 120 svs, 720p do 120 svs

Pomnilnik: SD kartica do 512 GB, priporočena U3

Priključki: USB-C, 3,5 mm vhod za mikrofon

Wi-Fi: da, podpora za Yashica aplikacijo

Baterija: NP-40, 1250 mAh

Mere: približno 12 x 8,1 x 8,1 cm

Masa: 360 g po uradnih podatkih

Barva: črna

 

50 M točk – podatek, ki ga je treba razumeti pravilno

Na kameri in v tehničnih podatkih izstopa številka 50 M točk. To se sliši veliko, morda celo preveč veliko za tako majhno kamero. Pri današnjih oznakah moramo biti vedno previdni. Številke na papirju so eno, dejanska količina detajlov pa nekaj drugega.

V praksi se pokaže, da Yashica FX-D S300 ni kamera, ki bi jo kupili zaradi 50 M točk. Ta podatek je bolj del marketinške zgodbe kot prava fotografska prednost. Majhno tipalo in kompakten objektiv imata svoje meje. Fotografije so lahko povsem uporabne, a od njih ne smemo pričakovati tistega, kar poznamo iz večjih tipal in kakovostnih objektivov.

Sam sem zato kamero razumel drugače. Ne kot pravo 50 M točkovno orodje, ampak kot retro digitalni kompakt, ki zna dati uporaben zapis. Za splet, družbena omrežja, družinske fotografije, potovalni dnevnik, manjše printe in fotoknjigo je kakovost dovolj dobra. Če pa želiš iz fotografije vleči drobne detajle, močno obrezovati, popravljati RAW datoteko ali tiskati velike formate, to ni pravi razred kamere.

Pri Yashici je treba sprejeti njene omejitve. In ko jih sprejmeš, postane kamera bolj razumljiva. Ni namenjena tehničnemu dokazovanju. Namenjena je občutku.

 

Filmske simulacije in barvni zapisi

Ena izmed zanimivosti FX-D S300 so filmske simulacije. Kamera ponuja Ruby 60s, Sapphire 70s, Yashica 400, Golden 80s, Mono 400 in B&W 400. Poleg tega ima digitalne filtre Standard, Natural, Vivid, Monotone, High Contrast B&W, Negative, High Contrast, Retro, Warm, Cold in barvne tone.

Od tega nisem pričakoval prave filmske interpretacije v smislu Fujifilma. Fujifilm ima dolgo filmsko zgodovino, lastno barvno znanje, večja tipala in celoten fotografski sistem. Yashica FX-D S300 je nekaj drugega. Bolj preprosta, bolj igriva, manj natančna, a včasih prav zato simpatična.

V Namibiji so se ti barvni zapisi pokazali kot zanimiv dodatek. Rdeč pesek, modro nebo, pozna popoldanska svetloba, tonski prehodi v sipinah in prašne poti so motivi, kjer lahko retro barvni zapis hitro deluje prijetno. Seveda ne vedno. Včasih je filter premočan, včasih barve niso povsem po okusu, včasih je bolje ostati pri bolj nevtralnem zapisu. A če kamero vzameš kot fotografsko igro, ne kot natančno reprodukcijsko orodje, filmske simulacije dodajo značaj.

Prav v tem je smisel take kamere. Ni treba, da je vse tehnično popolno. Včasih je dovolj, da ima fotografija ton, občutek in drugačen pogled.

 

Ostrenje in delovanje v praksi

Yashica FX-D S300 ima samodejno ostrenje, real-time AF in zaznavo obrazov. V praksi deluje dovolj dobro za osnovno uporabo. Pri statičnih motivih, pokrajini, ulici, portretih v okolju in potovalnih posnetkih ni posebnih težav. Kamera ni hitrostni stroj in tudi ni namenjena športu, divjim živalim v akciji ali zahtevnemu sledenju motiva.

Na FotoPOTEPu Namibija se to hitro pokaže. Če fotografiraš pokrajino, sipine, vozila na makadamu, detajle, ljudi ali sproščene trenutke na poti, kamera deluje dovolj zanesljivo. Če pa želiš hitro reagirati na žival, ki se premika, ali motiv, ki se zgodi v trenutku, potem sodobne brezzrcalne kamere in tudi boljši fotofoni pokažejo svojo prednost.

A spet, to ni kamera za tak način dela. Yashica FX-D S300 ni narejena za lovljenje vsakega trenutka. Bolj te vodi v počasnejše fotografiranje. Vzameš jo v roke, pogledaš skozi iskalo, poiščeš kader in narediš fotografijo. Če motiv pobegne, pač pobegne. To je del njenega značaja.

Tudi stabilizacija je dobrodošla. 3-osna IBIS stabilizacija pomaga pri mirnejšem držanju kamere in pri fotografiranju iz roke. Ne gre pričakovati čudežev, a pri taki majhni kameri in lahkem ohišju je vsaka pomoč dobrodošla.

 

Kakovost slike

Kakovost slike je pri Yashici FX-D S300 treba ocenjevati pošteno. Če jo postavim ob bok sodobnim brezzrcalnim kameram, takoj izgubi. Večje tipalo, boljši objektivi, hitrejši procesorji, naprednejši RAW zapis in boljši dinamični razpon so razred zase. Tudi boljši fotofoni bodo v marsikateri situaciji dali tehnično čistejšo, bolj obdelano in na prvi pogled bolj všečno fotografijo.

A to pri tej kameri ni bistvo. Kakovost slike je zadovoljiva za domačo rabo. Za splet, družbena omrežja, spominske fotografije, potovalni dnevnik in manjše predstavitve je zapis povsem uporaben. Fotografije imajo dovolj informacij, barve so lahko prijetne, ostrina je solidna, če ne pričakuješ preveč, in datoteka ponudi dovolj za osnovno obdelavo.

V Namibiji se je kamera najbolje znašla v dobri svetlobi. To je tudi logično. Močno sonce, kontrastne pokrajine, svetli motivi in jasne barve so njeno področje. Ko svetlobe zmanjka ali ko je motiv zelo kontrasten, se omejitve majhnega tipala pokažejo hitreje. Dinamični razpon ni primerljiv z večjimi kamerami. Tudi drobni detajli niso tisto, zaradi česar bi to kamero priporočal.

Toda pri takih kamerah je treba spremeniti merilo. Vprašanje ni, ali Yashica FX-D S300 zmore največ detajlov. Ne zmore. Vprašanje je, ali zna dati fotografijo, ki ima nekaj občutka in ali te ob fotografiranju veseli. Tu je odgovor precej bolj pozitiven.

Ob pregledu fotografij me ni najbolj zanimalo, ali je vsak list, vsak kamen in vsak peščeni vzorec zapisan z največjo možno ostrino. Bolj me je zanimalo, ali kamera ujame spomin. Ali me vrne v trenutek. Ali me prisili, da motiv gledam skozi iskalo in ne samo preko zaslona. In pri tem se je Yashica izkazala.

 

Iskalo kot prava vrednost kamere

Pri FX-D S300 je elektronsko iskalo več kot samo tehnični dodatek. Je osrednji del kamere. Brez iskala bi bila to samo digitalna retro igrača. Z iskalom postane nekaj bolj smiselnega. Ne zato, ker bi bilo iskalo vrhunsko, ampak zato, ker spremeni način uporabe.

To se je na preizkusu pokazalo večkrat. Ko je sonce močno, ko je zaslon slabše viden, ko je okoli tebe veliko dogajanja in ko želiš kader zares zapreti, kamera ob očesu deluje drugače kot zaslon v rokah. To je tisti klasični fotografski občutek. Pri fotofonu ga ni. Pri velikih brezzrcalnih kamerah ga seveda imamo, a tam zraven pride še več opreme, več cene, več nastavitev in več pričakovanj.

Yashica FX-D S300 je lahkotnejša. Ne zahteva, da jo jemlješ preveč resno. A hkrati te spomni na osnovo fotografiranja. Vidiš motiv, dvigneš kamero, pogledaš skozi iskalo, izbereš robove kadra in narediš posnetek. To je njena vrednost. Ne 50 M točk, ne video, ne filtri. Vrednost je v tem, da jo dvigneš k očesu.

 

Video

Yashica FX-D S300 omogoča video zapis do 4K s 30 svs. Ima tudi 2,7K s 60 ali 30 svs, 1080p do 120 svs in 720p do 120 svs. Za tako kamero je to dovolj širok nabor možnosti. Vhod za zunanji mikrofon je dobrodošel, saj pri videu zvok hitro naredi večjo razliko kot sama ločljivost.

A tudi pri videu je treba ostati realen. To ni kamera za resno video delo. Ne bi je vzel kot osnovno video orodje za profesionalno snemanje. Lahko pa je uporabna za kratke popotniške izseke, video dnevnik, ozadje iz poti, kakšen kader iz roke in predvsem za zabavo. Če jo uporabiš v njenem značaju, kot retro digitalno kamero, lahko tudi video dobi svoj čar.

Komu je namenjena

Yashica FX-D S300 ni kamera za fotografa, ki išče najboljšo kakovost slike za svoj denar. Ni kamera za profesionalno delo. Ni kamera za tistega, ki želi velik RAW zapis, izmenljive objektive, hiter AF, vrhunski dinamični razpon in popoln nadzor nad vsako nastavitvijo.

Prav tako ni kamera, ki bi jo priporočal nekomu, ki želi eno samo kamero za vse. Za podobno ceno se na trgu rabljenih kamer najdejo starejše, a fotografsko zmogljivejše brezzrcalne kamere. Tudi fotofoni so danes v marsičem zelo močni in za povprečnega uporabnika pogosto bolj praktični.

Je pa Yashica FX-D S300 kamera za tistega, ki želi nekaj drugačnega. Za nostalgika. Za fotografa, ki se spomni starih kamer in mu pogled skozi iskalo še vedno nekaj pomeni. Za popotnika, ki želi majhno kamero z drugačnim značajem. Za nekoga, ki ga veseli retro oblika, filmske simulacije, počasnejši način dela in dejstvo, da kamera ni samo še en zaslon v roki.

Namenjena je tudi tistim, ki jih sodobne brezzrcalne kamere odbijajo. Ne zaradi kakovosti, ampak zaradi cene, velikosti, objektivov, menijev in kompleksnosti. Yashica FX-D S300 je preprostejša. Ni tehnično boljša, je pa bolj sproščena. V tem je lahko njen čar.

 

Kaj mi je bilo všeč

Najbolj mi je bilo všeč iskalo. To je pri tej kameri ključna stvar. Brez njega bi bila retro oblika predvsem zunanjost. Z iskalom pa kamera dobi smisel. Všeč mi je tudi, da te prisili v drugačen ritem. Ni kamera, s katero bi brez razmišljanja naredil sto posnetkov istega motiva. Bolj te vabi, da pogledaš, počakaš in narediš enega.

Všeč mi je oblika. Seveda igra na nostalgijo, a to počne dovolj prepričljivo, da me je že v trgovini pritegnila. Všeč mi je, da ni fotofon. Danes imamo odlične fotofone, a fotografiranje z njimi je drugačno. Hitro, zaslonsko, pogosto brez posebnega odnosa do naprave. Yashica FX-D S300 te prisili, da jo primeš kot kamero.

Všeč so mi tudi filmske simulacije, če jih razumem kot igro. Ne kot natančno filmsko reprodukcijo, ampak kot možnost, da fotografiji dodaš drugačen ton. Pri motivih iz Namibije je to lahko prijetno.

 

Kaj me je motilo

Najbolj me moti poudarjanje 50 M točk. To je podatek, ki hitro ustvari previsoka pričakovanja. Kamera ni prava 50 M točkovna fotografska rešitev v smislu detajlov, kot bi jih pričakovali pri večjih sistemih. Bolj pošteno jo je razumeti kot retro digitalni kompakt z zadovoljivim zapisom.

Druga omejitev je objektiv brez optičnega zuma. 24 mm je uporaben, a ni vedno dovolj. Digitalni izrezi so dobrodošli, vendar niso nadomestilo za pravi objektiv. Pri portretih, živalih ali oddaljenih motivih se ta omejitev hitro pokaže.

Tretja stvar je, da kakovost slike ne sme biti glavni razlog za nakup. Kdor bo kamero kupil zato, ker pričakuje tehnično odličen posnetek, bo razočaran. Kdor jo bo kupil zaradi občutka, bo imel precej več možnosti, da jo razume pravilno.

 

Zaključek

Yashica FX-D S300 je zanimiva kamera, ker ni povsem racionalen nakup. Če jo gledam samo skozi tehnične podatke, se hitro pokažejo omejitve. Majhno tipalo, vprašljiva realna vrednost 50 M točk, brez optičnega zuma, povprečna kakovost slike in cena, pri kateri dobiš tudi fotografsko zmogljivejše rabljene kamere.

Za kakovost slike, ki jo ponuja, kamera ni poceni. Če bi jo ocenjeval samo po datoteki, ostrini, dinamičnem razponu in primerjavi s klasičnimi brezzrcalnimi kamerami ali boljšimi fotofoni, bi bila cena težje razumljiva. A pri FX-D S300 cene ne določa samo kakovost zapisa. Dodajo jo iskalo, stabilizacija slike, možnost DNG zapisa, filmske simulacije, posebni načini uporabe in predvsem kombinacija funkcij, ki jih v taki obliki pri klasičnih kamerah ali fotofonih ne vidimo. Vrednost te kamere je zato treba gledati širše. Predvsem skozi retro občutek, drugačen način fotografiranja in veselje, ki ga prinese kamera, ko jo primeš v roke.

Če pa jo gledam kot fotografski predmet, kot retro digitalno kamero z iskalom, filmskimi simulacijami in drugačnim načinom dela, postane bolj zanimiva. Model S300 je po mojem mnenju najbolj smiselna izvedba te ideje, ker ima tisto, kar taka kamera mora imeti – iskalo. Prav iskalo iz nje naredi nekaj več kot samo digitalni kompakt v stari obleki.

Po FotoPOTEPu Namibija lahko rečem, da se je kamera izkazala prav tam, kjer sem upal, da se bo. Ne v kakovosti slike. Ne v hitrosti. Ne v tehnični popolnosti. Izkazala se je v občutku. V tem, da jo primeš v roke, jo dvigneš k očesu in fotografiraš bolj klasično. Počasneje. Z malo več premisleka. Z manj pričakovanja, da mora biti vsak posnetek tehnično popoln.

Kakovost slike je zadovoljiva za domačo rabo, spletne objave, potovalni dnevnik in spominske fotografije. Ni pa to kamera, ki bi jo bilo smiselno ocenjevati z merili pravih brezzrcalnih kamer. To bi bilo do nje nepošteno. Njena vrednost je drugje. V nostalgičnosti, v preprosti uporabi, v retro obliki in v tem, da fotografu ponudi nekaj občutka iz časov, ko kamera ni bila samo zaslon.

Yashica FX-D S300 ni kamera za vsakogar. Kdor išče najboljšo sliko za vložen denar, naj pogleda drugam. Kdor pa želi majhno, drugačno, nostalgično kamero, ki ga spomni, da fotografiranje ni samo datoteka, popolnost, ampak tudi dejanje, bo v njej našel nekaj posebnega.

Še bolj pomembno pa je, da sem se z njo večkrat zalotil, kako fotografiram kot nekoč. Kamera k očesu, pogled skozi iskalo, kader in šele nato prožilec. In prav to je pri Yashici FX-D S300 največ vredno.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si