O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

I. in II. del člankov o AI v fotografiji...

V prvih dveh delih člankov z naslovom AI revolucija, sem predstavil možnosti umetne inteligence v predelavi fotografije in kako izdelati sliko samo z besedilom. Obenem, da se je fotografijo za določen namen predelovalo od njenega nastanka in, da nam je AI samo nov, dodaten pripomoček, ki pohitri delo. Z večjo pomočjo AI-ja pa ustvarimo sliko, ker po tej obdelavi to ni več fotografija. Pojem fotografija se med fotografi dojema kot zapis motiva, ki smo ga zajeli s fotokamero v njegovem realnem času in verodostojnosti motiva samega. Vsaka večja predelava pa že izgubi verodostojnost, zato je bolje, da je tako niti ne imenujemo.

Če je v zajemu fotografije in njene verodostojnosti pomembno, da na njo ne vplivamo veliko, smo pri izrazni fotografiji glede popravkov lahko bolj odprtih rok. Enako velja za razne predstavitve, kjer sem v prejšnjem članku pokazal, kako se je vedno goljufalo. Torej, reklame, revije, spletni mediji, itd., so danes polni popolnoma spremenjenih fotografij, kjer se je realnost le te povsem izgubila. Lahko rečemo, da nam AI danes prinaša povsem enostavno možnost izdelave fiktivne slike, katera bo množicam sicer delovala povsem pristno, kot pravkar zajeta fotografija.

Z digitalizacijo fotografije smo pred dvemi desetletji dobili zamenjavo analogne temnice. S tem poenostavljeno možnost videti zajeto fotografijo, jo predelati in predstaviti kot original. Photoshop je vse skupaj pripeljal do popolnosti. Današnja pomoč umetne inteligence (AI), pa prinaša v zajem in obdelavo dodatni koktail stereoidov. Z njo je fotografija pridobila nove, še bolj enostavne možnosti v zajemu kot predelavi.

---

Umetna inteligenca je metoda za napovedovanje in analizo podatkov. Simulira človeško inteligenco na elektronskem računalniku. Program se uči in ohranja informacije, ko se razvija. Izvaja se lahko na skoraj vsakem računalniku.

---

Glede novih AI možnosti predelave fotografije, je večina fotografov povsem indeferentnih. Hobi fotograf preko kamere na tipalo, s svetlobo zapiše fotografijo njemu všečnega motiva in ga predstaviti drugim. To je njegov glavni cilj.

Profesionalni fotograf zajame posnetek in ga proda. Njegova nadaljna funkcija, ga niti ne zanima.

Lahko je samo zadovoljen, da so tu že AI rešitve, ki mu pomagajo hitreje tonsko popraviti fotografije, popraviti šum, neostrino in druge tehnične napake na fotografiji.

Zanimivo je, da fotografi grdo gledajo na AI predvsem zaradi novih možnosti predelave slike, oziroma celo njene izvedbe s pomočjo tekstovnih ukazov. Takoj je treba poudariti!

Močno predelani fotografiji, kot tisti izdelani s tekstovnimi ukazi, tako niti ne moremo reči. Je zgolj slika, izdelek, generirana izvedba in neka fikcija realnosti. Fotograf ima povsem drugo poslanstvo, t.j. zajeti realen motiv.

Poznamo kamere katere lahko v celoti upravlja AI in se odloči kdaj proži in kateri motiv. Ne more pa se AI gibati po terenu kot fotograf in predvsem pomembno, AI je zaenkrat še samo strojno naučena in programirana lastnost. Lahko že veliko naredi in predvsem pomaga fotografu. Ne more pa ga v celoti zamenjati, lahko le olajša delo.

 

---

Umetna inteligenca (AI) izvira iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so računalniški znanstveniki prvič začeli eksperimentirati z zamislijo o simulaciji človeške inteligence. Od takrat je umetna inteligenca naredila dolgo pot.

---

 

Zaenkrat fotograf še ni vesel AI tehnologije. Se pa niti ne zaveda, da mu le ta že krepko pomaga.

AI tehnologija je že dolgo v naših fotokamerah. Še kako je fotografu dobrodošla pri nastavitvah in hitrem delu. Čeprav je večina fotografov še proti AI, pa je procesiranje slike po pritisku prožilca že močno v domeni umetne inteligence (AI). Ste se že vprašali, zakaj novi objektivi nimajo več napak vinjetiranja, aberacije, predvsem kromatske? Zakaj so fotografije iz novih brezzrcalnih kamer s tako malo šuma, odlično ostrino, barvami...

Za vsem tem že stoji AI v procesu obdelave slike, ko gre njena pot na pomnilno kartico. Je RAW še RAW? V večini primerov nikoli ni bil niti ne bo. Je že procesirana slika. Sicer ne toliko kot JPEG, predvsem ohranja 12 ali več bitne podatke. Ampak del njih je že obdelan. Edini pravi RAW je linearni RAW, a dvomim, da bi ga kdo sploh znal dobro obdelati.

Zato zanimivo. Fotografi, ki uporabljajo fotokamero, najbolj skeptično gledajo na prihod umetne inteligence (AI) v fotografijo. Pa je ta v kamerah njim v pomoč že desetletja.

Poudarja se zmanjšano vlogo fotografa v ustvarjalnem procesu, pri čemer algoritmi sprejemajo končne odločitve o fotografiji. Če so ti algoritmi še nagnjeni (naučeni) k določenim slogom, so slike ustvarjene ali urejene z AI, lahko videti enako. Slišijo se tudi podobna mnenja kot v menjavi analogno – digitalno, da bodo fotografi s prihodom nove tehnologije izgubili delo. Pa jih je digitalna popeljala v profesionalne sfere na 100X več, kot jih je bilo ob koncu analogne tehnike. V 90-tih je bilo v Sloveniji mogoče 100 delujočih poklicnih fotoreporterjev.

Danes? Najmanj 10X več je hobi fotografov kot v analogni tehniki in vsaj 50% njih se gre profesionalno fotografijo in nekako služijo. Torej nove tehnologije vedno omogočijo, da se jo lažje in širše lahko izkorišča.

Kot je bilo v vsej zgodovini fotografije in menjavah tehnike, bo podobno tudi sedaj. Kdor bo izkoristil nove možnosti bo obstal v svojem delu, le pridružila se mu bo nova, še širša generacija, ki pa ne bo imela toliko do sedaj pridobljenih praktičnih izkušenj. In to je vedno štelo, ter dalo prednost tistemu, ki prejšnje postopke dobro pozna. Nova tehnologija nikoli ni popolna. Še vedno je potrebno marsikaj po starem. Razmisliti o motivu, ga pripraviti in na koncu dobro fotografirati. AI je danes tu samo za to, da lahko pohitri stare postopke in nam olajša delo.

Glede na to, da izhajam tudi iz priprave tiska lahko zagotovim, da fotograf ni imel še nikoli toliko možnosti vpliva na končni izdelek v medijih kot sedaj. Včasih se je vse obdelovalo v grafičnih studijih. Fotograf je prinesel samo svoj končni produkt na filmu ali papirju. Danes ga lahko sam obdela po naročnikovih željah

Brezrcalne kamere so prinesle dodatno kakovost zapisa. Na kamerah DSLR, nam je veliko objektivov zarisalo napako, kromatsko aberacijo (CA). T.j. zamik magenta in cian barve. Z novejšimi programi se je dalo napake odpraviti. V brezzrcalnih kamerah pa so te programske rešitve že del sodobne AI obdelave. V fazi procesiranja slike, kamera najde napake in jih popravi.

 

AI – pogled nazaj

Še preden pride nova tehnologija v uporabo med široke množice, je že preizkušana dolga leta prej. Ne mislim samo na razvoj in implementacijo v vesoljsko, vojaško in splošno industrijo. Tudi hobi uporabnik jo je že imel, a se tega niti ne zaveda. Šele ko pride nova tehnologija z večjim nagovorom med nas, oziroma je že krepko prisotna, se kljub že njeni uporabi začne porajati dvom. Le zakaj novosti, če je to kar imamo povsem dovolj. Je to naš napredek, razvoj?

Ob prihodu digitalne foto tehnike, se večina niti zavedala ni, da je bila le ta med nami že od 60-tih let prejšnjega stoletja. Ko se je leta 2000, foto industrija odločila, da gre v celoti v digitalno, se je med fotografi začel dogajati upor. Tudi prejšnje nove tehnologije, ki so prišle v kamere, so imele veliko dvomljivcev. Prihod steklene plošče, papirja in celuloidnega filma, ter recimo manjšega Leica formata in njega kamer, so tudi prinesli nestrinjanje.

Šele proti koncu 60-tih, so se dvooke kamere začele umikati enookim (Leica format).

Leta 1959 je Nikon s sistemsko kamero F povsem spremenil fotoreporterstvo, a si še na začetku 70-tih videl reporterje z dvooko kamero. Enostavno se niso strinjali z manjšim formatom filma.

Ob nakupu svoje prve kamere s svetlomerom vgrajenim v njo (Praktica PLC2), so mi mojstri fotografije govorili, da pravi fotograf dela vse ročno. Enako je bilo ob prihodu avtofokusa. Jaz lahko ročno hitreje in boljše izostrim, so govorili. A po nekaj letih še vsako novo tehnologijo sprejmejo vsi. Ko jih vprašaš kako to, da so se odločili za prestop, se najde mnogo izgovorov in jasno, njihov bolj kisel nasmeh na licu pove vse.

Nič drugače ni z AI. S tehnologijo strojnega učenja imamo v kamerah opravka že desetletja. Ob vse večjem predstavljanju AI tehnologije, je tu zopet nestrinjanje. Niti ne vedo, da je bila prisotna že prej, sedaj pa je že močno vstopila v vse pore našega življenja. Za nestrinjanje so leta že minila. Zdaj je AI tu, v naših fotokamerah in programih, oziroma vsepovsod.

 

---

V letu 2013, so v laboratoriju Deepmind razvil program AI za igranje video igre Breakout. Igral je igro za igro, dokler ni ugotovil najboljše strategije za zmago. To je bil velik preboj na področju umetne inteligence, ki je utrl pot nadaljnjim inovacijam.

---

 

Zgodovina umetne inteligence (AI) se je začela v antiki, z miti, zgodbami in govoricami o umetnih bitjih, katere so bogovi obdarili z inteligenco ali zavestjo. Prva dojemanja sodobne umetne inteligence so posadili filozofi, ki so poskušali proces človeškega mišljenja opisati kot mehansko manipulacijo simbolov. To delo je doseglo vrhunec z izumom programabilnega digitalnega računalnika v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Stroja, ki temelji na abstraktnem bistvu matematičnega razmišljanja. Ta naprava in ideje za njo so navdihnile peščico znanstvenikov, da so začeli resno razpravljati o možnosti izgradnje elektronskih možganov.

Najzgodnejši uspešni program umetne inteligence je leta 1951 napisal Christopher Strachey, kasnejši direktor raziskovalne skupine za programiranje na univerzi v Oxfordu. Stracheyev program za igranje dame, je deloval na računalniku Ferranti Mark I na Univerzi v Manchestru v Angliji.

Področje raziskav umetne inteligence je bilo ustanovljeno na delavnici, ki je potekala v kampusu Dartmouth Collegea v ZDA poleti 1956. Tisti, ki so se ga udeležili, so čez desetletja postali vodilni v raziskavah umetne inteligence. Mnogi od njih so napovedali, da bo stroj tako inteligenten kot človeško bitje, obstajal šele po eni generaciji.

Sčasoma je postalo očitno, da so komercialni razvijalci in raziskovalci močno podcenili težavnost projekta. Šele vizionarska pobuda japonske vlade je ponovno navdihnila industrijo, da so razvoju umetne inteligence zagotovili milijarde dolarjev. Začela se je doba robotizacije, nam najbrž najbolj poznana iz avtomobilske industrije.

Zanimanje za umetno inteligenco se še močneje razmahnilo po letu 2000. Strojno učenje je bilo zaradi uporabe zmogljive računalniške strojne opreme in zbiranja ogromnih naborov podatkov uspešno uporabljeno, za številne probleme v akademskem svetu in industriji.

Sam sem se z umetno inteligenco (AI) prvič srečal na začetku 90-tih, ko je kolega Franci Trdič predstavil premikajočo tablo s frnikolami, kamera zgoraj je projecirala sliko, program pa je sledil samo tisto, katero si mu določil. Njegovo podjetje FDS Research je še danes vrhunsko tudi v mednarodnem merilu. V 90-tih so naredili več programov za industrijo, kateri so že v fazi procesa zaznali, ali bo nek končni produkt kakovosten. Recimo za vpogled kakovosti mase za stekleno volno. Pogled v peč na žarečo maso, kamor človek ni imel vpogleda zaradi visokih temperatur, je omogočila kamera in zajela podatke. Program pa je razpoznal možne napake v masi, naredil popravke glede vseh dodajanih primesi itd., da je bil končni izdelek v mejah želene kakovosti.

 

AI (strojno učenje) v fotoopremi nekdaj

Danes smo v fazi AI tehnologije s pomočjo *strojnega učenja, kjer ima človek s procesiranjem še vpliv v določenem procesu. Na kratko. AI je tehnologija, ki deluje, spremlja, se odloča, v določenem procesu z minimalni vplivom človeka. Takšni procesi so se že izvajali v naših kamerah in smo jih s pridom uporabljali in povzeli. Z leti so se procesi samo še izboljšali in nekateri so že postali zelo samostojni.

Leta 1975 je Olympus naredil povsem svoj način merjenja svetlobe. V kameri OM-2, celica ni merila samo vpadno svetlobo v kamero ali odbito kasneje od filma. Na zaklopu je bil vgraviran poseben pateren (vzorec). Ta je bil produkt izračunov preko 50.000 fotografij motivov, katere so fotografi največ fotografirali. Ob pritisku na prožilec je procesor naredil primerjave iz odbite svetlobe iz vzorca na zaklopu. Ko se je dvignil zaklop, se je merilo še odbito svetlobo od filma in izračun pravilne osvetlitve je bil narejen.

Proti koncu 80-tih je Minolta predstavila Dynax Focus. Kamera je imela tri AF točke. Če je ostrino zajela ena točka, je programska rešitev sama vedela v katero smer in s katero hitrostjo se giblje objekt in ga v nadaljevanju ujela v sosednji točki. Vam je kaj znano ob uporabi sodobne kamere, katere vse skupaj samo posnemajo.

Minolta je bila tudi prva, ki je uvedla programske nastavitve za posamezne motive, ali tehniko fotografiranja. V kamero si vstavil kartico s programom (podobna današnji SD kartici) in kamera je parametre nastavila glede na predvidene svetlobne pogoje. Upoštevajoč. da se gre recimo za pokrajino, portret, upravljanje z globinsko ostrino, itd.

Canon je v DSLR modelih EOS predstavil AI fokus (razen EOS 1) in AI servo fokus. Prvi je zaznal ali objekt miruje, ali se je premaknil in mu je začel z ostrenjem slediti. Drugi je omogočal stalno sledenje glede na izračune kam se objekt giblje. Nikon ima oznako te tehnologije kot AF-A in AF-C. Te tehnologije so z nekaj spremembe, še danes v vseh naših kamerah.

Leta 1994 sem uporabljal kompaktno kamero Canon AS-1. Na njej je bila oznaka AI fokus. Niti poglabljal se nisem v oznako, kaj šele razmišljal o umetni inteligenci. Pač neka tehnologija z oznako AI. Glede na prepoznavanje motiva, pokrajina, portret, kako blizu je AI tehnologiji izbran del motiva, itd., je kamera sama nastavila oddaljenost.

Tudi programske rešitve za nastavitev časa, zaslonke, t.j. razpoznavanje portreta, pokrajine, rož, šport, delujejo na podoben princip samoodločanja.

Torej z AI tehnologijo smo se vsi že desetletja srečevali, le obremenjevali se nismo z njo. Danes je umetna inteligenca (AI) povsod okoli nas, predvsem pa je že močno izpopolnjena. In gre šele za strojno učeno AI tehnologijo. Ko pridemo do tako imenovane deep learning (**globoko učenje) tehnologijo, ko se bo vse skupaj učilo samo, pa se niti ne da napovedati kakšna tehnologija nam bo v pomoč.

 

---

* Strojno učenje je umetna inteligenca (AI), ki se lahko samodejno prilagodi z minimalnim človeškim vmešavanjem.

**Globoko učenje je podmnožica strojnega učenja, ki uporablja umetne nevronske mreže za posnemanje učnega procesa človeških možganov.

---

 

Na HP konferenci (2004) sem opazoval program, ki se je učil iz milijonov fotografij in bil nato sposoben prepoznati prikazane predmete, živali, ljudi in celo čustva. Na podlagi fotografij, katere si mu prenesel preko kamere, je nato AI predstavljeno uporabil za ustvarjanje prilagojene vsebine in to v realnem času. Iz širše baze podatkov je našel druge iste obraze in jih predstavil. Na podlagi predmetov ali čustev na slikah, je podal glasbeno podlago, itd.

 

AI (strojno učenje) v fotoopremi sedaj

Danes je aplikacij AI vse več, oziroma starejše so še krepko izboljšane. Od zdravstva, varnostnih zadev, prometa, industrije, do financ in drugo, seveda tudi fotografije. Sedaj še dokaj nezavedno, vendar AI spreminja naše življenje krepko bolj, kot katerikoli inovacija v zadnjem stoletju.

Umetna inteligenca (AI) prinaša zmožnost optimizacije procesov in izboljšanja rezultatov. Ker se razvija in se bo izboljševala še naprej, niti ne vemo, kaj vse bomo še dosegli v fotografiji. Bo to sploh še fotografija - Photo Graphos (risanje s svetlobo).

Poznamo! Grška beseda kamera pomeni sobo z odprtino, preko katere se zunanja odbita svetloba od motiva projicira na steno in to sliko zarišemo na steno, papir, platno... Fotografi smo dobili sodobno malo kamero v roke, projicirano svetlobo preko objektiva pa shranimo na tipalo. Vmes je polno tehničnih pripomočkov za tehnično boljši zajem in v nadaljevanju še za procesiranje ter shranjevanje.

Danes nam AI še izboljša že tako odlične tehnične rešitve v kamerah (še več jih je v fotofonih). V reviji sem že opisal kamere, ki same sledijo točno določenemu motivu in prožijo ko pride motiv v njihov doseg. V naših fotokamerah razpozna objekte in druge dele motiva in prilagodi nastavitve kamere kot, osvetlitev, AF, glede na predmet in svetlobne pogoje. Kot omenjeno, ta AI tehnologije je bila v kamerah že v 70-tih.

Današnji napredni sistemi samodejnega ostrenja v sodobnih fotokamerah so odvisni od AI. Orodja za urejanje fotografij uporabljajo AI za odstranjevanje šuma ter izboljšanje podrobnosti in ostrine fotografij. Specializirana spletna mesta uporabljajo besedilne pozive za ustvarjanje fotografij, ki jih ustvari umetna inteligenca.

AI daje dobre rezultate, ker pozna svoje okolje. Fotografi smo predvsem preko spletnih medijev naložili na milijarde fotografij. Tako bežno, niti nezavedujoče, so se te fotografije prodajale podjetjem, ki so jih uporabila za razvoj strojnega učenja. V bazah AI programov je že stotine naših osebnih fotografij. Iz našega zunanjega, kot povsem osebnega sveta. Fotografije iz dopustov, potovanja, našega vrta, dnevnih sob, portretov nam pomembnih oseb, itd. Vse to smo že dali v strojno učenje. Stroji že vedo več o nas kot naši najbližji.

In pridemo do že poznanih tehničnih rešitev v fotografiji, katere so domena umetne inteligence.

 

Prepoznavanje obraza

To je biometrična tehnologija, ki kameram omogoča prepoznavanje človeških obrazov. Tehnološka podjetja so to funkcijo uporabila za iskanje fotografij želene osebe, kamera lahko proži ob prihodu želene osebe, ali za zaščito svojih digitalnih naprav.

V fotokamerah je vključuna tehnologija prepoznavanja obraza v sistem samodejnega ostrenja. Pred desetletji je AF Ai za razpoznavanje deloval z usmeritvijo in fotografiranjem na celotno osebo. Kamera je analizirala motiv, razpoznala telesa in obraze in prednostno izostrila obraze. Danes je sistem že tako izpopolnjen, da se kamera lahko odloči za sledenje obraza, če tudi razpozna samo njegov del.

Obenem so AI naučili razpoznati živali. V prvih kompaktnih digitalnih kamerah smo imeli razpoznavanje belega, sivega ali črnega psa/mačka in AI je prilagodil osvetlitev glede na barvo.

Danes nam AI že služi za odkrivanje in sledenje živalim, ter njihovo pravilno izostritev.

 

Zaznavanje oči in prepoznavanje motiva

AI tehnologija, ki izboljša portretno fotografijo tako, da ostrenje osredotoči na oči motiva. Dobili smo neverjetno možnost ostrenja portretov in osvetlitve. Lahko ločimo ostrenje na levo/desno oko. Če se portret obrne sistem ve, da mora slediti glavi, itd.

Pri živalih lahko tudi uporabi ostritev na oči. Nekateri sistemi so celo tako dobri, da razpozna in sledi ptico na njenem očesu, ali celo očesu žuželke.

Zapisal sem že, kako je na začetku 90-tih kolega Franci Trdič že imel napravo za sledenje točno določenega objekta. Nič drugače danes ne delujejo kamere, ki sledijo določenemu motivu.

 

AI tehnologija ki prihaja v fotokamere

Fotograf s fotokamero je zahteven glede tehnične kakovosti fotografije. Pozna lastnosti optike, razpozna napake v primerjavi z motivom.

Zato so AI rešitve najprej preizkušene na fotofonih. Fotografija na manjšem zaslonu ne pokaže manjših napak, ki pa so na večjih zaslonih hitro razpoznavne. Zato sistemi kot spreminjanje globinske neostrine, izrezi in hitra menjava ozadja, dodajanje ostrine in podobno še niso prišli v fotokamere ali v programe za obdelavo slike.

V fotofonih je poznan AI program portretni način. Kamera zajame dva posnetka, enega v celoti zamegli, iz drugega se izreže samo obraz ali telo in slika deluje, kot da smo fotografiralo z zelo odprto zaslonko. Posledično postane primarni objekt fotografije bolj izrazit in nanj pritegne pozornost gledalca.

V nekaterih fotofonih nam umetna inteligenca pomaga najti najboljšo kompozicijo in kadriranje glede na motiv in okolje.

Tudi programske aplikacije za iskanje določenih fotografij ali sortiranje po recimo osebah, dodatno ostrenje, popravek šuma, itd., so bila sprva samo v fotofonih.

Umetna inteligenca se še naprej hitro razvija. Spremenila bo način, kako fotografi zajemamo in urejamo fotografije. Še lažje bo fotografiranje samo, kot manj zamudna nadaljna obdelava. Fotograf se bo lahko še bolj osredotočil zgolj na zajemanje.

 

 

 

 

 

 

 

Omenil sem že, da nove tehnologije najhitreje najdejo pot med fotofone. Tu ni potrebe po visoki kakovosti predelave slike, kot jo zahtevajo tisti ki uporabljajo računalniške programe in njihovo AI tehnologijo. Tudi sprememba globinske ostrine, popravek šuma in ostrine, hiter odvzem motečih elementov in drugo, je najprej bilo doegljivo v fotofonih. Novi trend je hitra menjava obrazov. Naredili smo posnetek najstnika, ki pa se kremži pred fotografom. V bazi podatkov poiščemo drugo fotografijo portreta osebe in AI tehnologija ga bo zamenjala na obstoječo sliko. Mama bo z njo veliko bolj zadovoljna, kot z originalom. Kot sem že omenjal v prejšnjih člankih. AI prinaša to, da nobeni sliki ni več verjeti kot original.

 

Fotokamera in AI

Kot že omenjeno na začetku. Nekateri fotografi so kot na začetku digitalne tehnike zaskrbljeni, da jim bo tehnologija AI odvzela ustvarjalni nadzor.

Nikakor! Umetna inteligenca (AI) je zgolj novo orodje, ki ga je mogoče uporabiti za izboljšanje naše kreativnosti. AI lahko zagotovo naredi nekatera opravila lažje in bolj učinkovito, ter obdelavi slike hitreje. Ne more pa v celoti nadomestiti našega vedenja kaj želimo od motiva, kaj je všeč naročniku fotografije, oziroma umetniškega očesa in ustvarjalne vizije izkušenega fotografa.

Skratka. Umetna inteligenca ne bo prevzela vseh človeških nalog. Je le orodje, s katerim lahko delujemo lažje ter hitreje in potujemo v nove ustvarjalne smeri.

V nadaljevanju pa več o praktični uporabi AI tehnologije.

I. in II. del člankov o AI v fotografiji...

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si