Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

V prejšnjem članku (XXL print I.del) smo spoznali teoretične velikosti datotek za tehnično najboljši izpis. Nemalo bralcev, ki so članek prebrali že v 55. številki tiskane revije e-Fotografija (PDF datoteke revij) je opozorilo, da jim je leva fotografija iz krepko manjše datoteke celo boljša, bolj ostra. Celo res, je. Toda bodite pozorni na detajle, koliko njih se je izgubilo, ker je bila ločljivost za tisk premajhna. Govora je o tehnični kakovosti, ne všečnosti za naše oko (članek "kako gledajo možgani"). Teorija in ozko tehnični grafični pogled ima svoje zakonitosti in predpisane cilje.

V praksi je lahko drugače. Vse je odvisno od našega pogleda na fotografijo in kakovost samo. Predvsem so povečave na zaslonih in projekcijah nekaj povsem drugega kot na papirju. Klasični računalniški zasloni prikazujejo sliko majhne ločljivosti 1600, 1920, 2400 točk po daljši stranici (okoli 70-110ppi). Zato sliko na njemu lahko močno povečamo in še vedno ne vidimo napak. Ob preveliki povečavi so napake hitro vidne, saj smo od zaslona umaknjeni samo okoli pol metra. Najbolj kruti so današnji visoko ločljivi zasloni iz višjih razredov (te visoko ločljive zaslone imamo tudi na pametnih telefonih). Apple računalniki, že nekaj let nudijo zaslone z ločljivostjo 5K (5120x2880 točk) na 27 palčnem zaslonu, kar prinese ločljivost kar 227ppi. Da vidimo sliko 1:1 velikosti na celem zaslonu, potrebujemo fotografijo z vsaj 15M točk. Če imamo sliko manjše ločljivosti in želimo videti večjo, jo je treba povečati. Ko od blizu kot gledamo sliko na zaslonu takoj vidimo napake. (Članek - Ločljivost prihodnosti UHD-4K / FUHD-8K / QUHD-16K)
Pametni telefoni na majhnih zaslonih nudijo izredno ločljivost vse do 400ppi. Zato ne čudi, da na njihovih majhnih zaslonih dobimo super ostrino, kontrast in zasičenost. Ne malokrat slika na zaslonu telefona deluje najbolj všečno, od sveh drugih možnosti prikaza (računalniški zaslon, tisk...).
Najlažje glede majhne ločljivosti slike in velike povečave je, ko sliko projiciramo s projektorji. Ločljivost je samo Full HD 1920x1080 točk, vendar smo ob pogledu na veliko projicirano sliko oddaljeni nekaj metrov.

Sliko izpisano na papirju v večji XXL povečavi gledamo na podoben način. Samo "pipetkar", oziroma tehnični zasvojenec ali poznavalec, ki želi odkriti tehniko tiska in njegovo ločljivost, si jo bo ogledal od blizu. Vsi drugi bomo od slike umaknjeni vsaj za dolžino diagonale slike. In v taki oddaljenosti so mnoge tehnične napake nevidne. Do izraza pride fotografija sama. Če ima ta zgodbo, pove nekaj o kraju, ljudeh, in drugem kar smo fotografirali je lahko dobra, pa čeprav smo naredili močno interpolacijo, t.j. podvajanje ločljivosti. Torej, ko želimo večjo fotografijo na papirju, smo veliko bolj pozorni na njo, kot sam tehnični element.

Predvsem pa, če fotografija kaže večji kontrast, deluje iz oddaljenosti tudi bolj ostro. Ste že pogledali "jumbo" plakat od blizu? Manjka mnogo detajlov, tonskih vrednosti. Toda od daleč je slika odlična in predvsem sporočilna, pa čeprav lahko v datoteki pustijo samo 16 barvnih nians (v grafičnem tisku uporabljamo 18,6 milijona tonskih vrednosti - 8bitni RGB zapis). Zaradi gledanja od daleč lahko tudi plakat deluje odlično, čeprav smo ga močno povečali in odvzeli vmesne tonske vrednosti, itd.
Verjemite, da boste s svojo fotografijo v veliki povečavi 60x90 cm znali biti zadovoljni, tudi če bo datoteka imela samo 4000x3000 točk (cca. 2.5MB v JPEG zapisu).

Interpolacija  - zviševanje ločljivosti (PPI)

Tipala današnjih fotokamer in fotofonov premorejo vse do 50 in več milijonov točk, vendar v večini primerov z razporeditvijo točk, kot jih je izbral Bayer (dvakrat zelena, enkrat rdeča, enkrat modra).
Ni vse v točkah. Tipalo ima glede na film možnost procesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalna fotografija goljufa naše oko. S preračunavanjem vmesnih vrednosti in z ustvarjanjem novih točk tega goljufanja in zato slabše kakovosti v večini primerov niti ne opazimo. Procesi obdelave slike so vse boljši in digitalni zapis iz kamer DSLR je že leta 2002 prekosil zapis iz filma.

Šest milijonov točk pri 300 točkah na inčo (ppi) ločljivosti zapisa (potrebno za kakovosten iztis s kapljičnimi in sublimacijskimi tiskalniki ter v fotolaboratoriju ali grafičnem tisku) teoretično zadošča za povečavo do 20 krat 25 centimetrov. Kar je že bilo predstavljeno v članku (XXL print I.del).

Večje povečave lahko že kažejo dobro opažene kvadrate (točke). Od tu naprej nastopi matematika, oziroma večkrat slišana beseda v digitalnem goljufanju. To je interpolacija (ustvarjanje novih točk). Podatkov za večjo povečavo ni. Zato pri ustvarjanju novih točk algoritem računa približne vmesne vrednosti med dvema sosednjima točkama in jih vstavi med slednje. To se ob pretirani interpolaciji (dodajanju točk) odraža pri kakovosti posnetka. Če kvadratki ob neposredni povečavi točk, iz katerih je sestavljena digitalna fotografija, postanejo vidni, se pri pretirani interpolaciji slabost kaže v obliki slabih tonskih vrednosti, kontrasta in neostrine (spodaj foto 2). Prav matematični algoritem za računanje in dodajanje točk je tisti del v celotnem procesu, ki močno vpliva na kakovost fotografije. Koliko boste goljufali in do kje boste zadovoljni je povsem vaša osebna odločitev ter vaš pogled na fotografijo.

1. Vektorska ali bitna slika z dobro ločljivostjo, kontrastom ali ne preveliko povečavo, bo imela tudi ob pogledu od blizu, jasne in čiste linije, oziroma detajle med kontrasti.

2. Pri interpolaciji se ustvarjajo nove točke, ki so produkt dveh sosednjih točk. Premočno interpolirane slike izgubijo na kontrastu, s tem pa delujejo manj ostro in za naš pogled na sliko, manj všečno. Če tako fotografijo pogledamo od blizu, bomo močno nezadovoljni.

Photoshop - Image size

V večini programov imamo možnost spremebe velikosti slike, preko katere lahko upravljamo z zmanjševanjem ali povečavo datoteke. V programu Photoshop nam funkcija Image Size omogoča povečati fotografijo v merah in ločljivosti ppi.

Lahko se zgodi, da že ne boste zadovoljni z izpisom velikosti 1:1. Oziroma, lahko boste prezadovoljni z izpisom, katerega boste interpolirali v 5X-ni ali večji velikosti. V oknu Resample je treba vklopiti funkcijo Enlargement, če v večini primerov slike pomanjšujete s funkcijo Reduction. Po interpolaciji je treba fotografiji odvzeti nekaj na novo pridobljenih vmesnih tonskih vrednosti, ki kvarijo kontrast. To naredimo na koncu s funkcijo Unsharp mask.

Slika brez povečave v ločljivosti 850x524 točk. V ločljivosti za klasične zaslone (72ppi) bo na zaslonu v 1:1 povečavi velika 30x18,5cm.

Če sliko povečamo čez celoten zaslon v razmerju 4:1 že dobimo povečane točke. Opazni so kvadratki, ki bi bili na večjem tiskanem plakatu hitro opazni.

Preko programa lahko sliki dodamo nove točke (interpolacija). Tako se izognemo, da bi imeli na sliki, ki bi jo samo povečali opazne večje kvadrate. Pri interpolaciji pa ne pretiravajte. Dobro je, če imate možnost, da pred izpisom na papir naredite nekaj testnih izpisov z različnimi ločljivostmi. Vemo, kako močna je lahko interpolacija lahko pove samo vaše oko.

Sliki dodamo nove točke preko okna Resolution. Interpolacija naredi svoj efekt. Zdaj nimamo večjih kvadratkov, ampak z dodanimi novimi točkami izgubimo nekaj kontasta in zasičenosti barv. Vendar za tiskanje nam bo ta efekt pri ogledu plakata delovalj bolj vpečno, oziroma zaradi oddaljenosti od njega napake niti opazili ne bomo.

Določeni motivi zahtevajo tehnično dovršenost, spet drugi samo zapis tistega trenutka. Verjemite, da so v večini primerov fotografije na papirju zadovoljive, tudi, če jih interpolirate. Kako?
Ločjivost za tiskanje (resolutuon) na papir nastavite na cca. 240ppi. Nato povečajte mero na vam želeno v cm. Slika sicer izgubi na ostrini, kontrastu. zato dodajte funckcijo Unsharp mask.
Na prvi pogled bo na ekranu fotografija izgledala neprimerno, neostro. Toda na papirju in v povečavi bo zaživela. Seveda, če je motiv pravi.
(Pravi motiv! Lahko je tehnično še tako povprečna fotografija, če ste ujeli pravi trenutek bo fotografija zaživela, podala emocije, zgodbo, razvila domišljijo.)

1:1 original

4:1 interpolacija. Na tiskanem plakatu se zmanjšana ostrina in kontrast ne bo opazila, če na sliko ne boste gledali iz oddaljnosti gledanja računalniškega zaslona.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si