Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Tiskalnik COPAL DPB-1000E

Avtor:Matjaž Intihar
30.12.2005 12:51

 


Fotokioski so že in bodo še bolj spremenili način izdelave fotografij za množično uporabo. Stroški tiskanja fotografij so nižji kot pri tiskanju z domačim tiskalnikom in zaradi lahke dostopnosti postajajo vse bolj priljubljeni. Raziskava PMA v marcu 2005 je pokazala, da se je tiskanje digitalnih fotografij v trgovskih centrih povečalo za 105 odstotkov, tiskanje z domačimi tiskalniki pa le za en odstotek. Prav zato je nagrado PMDA za osebo leta dobil Photo Kiosk. Nagrado bodo sprejeli predstavniki podjetij, ki izdelujejo te naprave: Hank Hayashi, podpredsednik Fuji Photo Film USA, Patrick D. King, generalni menedžer in podpredsednik družbe Eastman Kodak Company, in direktorji trgovin v Združenih državah z največ nameščenimi fotokioski, Grant Pill iz CVS in Joe Lisuzzo ter Sharon Whibben iz Wal-Marta.

 


 

 

V spodnjem delu tiskalnika je prostor za papir. Tiskalnik lahko tiska na formate od 10x13cm do 15x23cm. V kompletu dobimo tudi folije preko katerih se s pomočjo toplote barva prenaša na papir.

 

 

V digitalni dobi je želja po hitri izdelavi fotografije vse večja. Fotolaboratoriji nudijo tako hitrost in kakovost kot tudi nizko ceno izdelane slike iz naših digitalnih fotokamer. Toda vse več je in bo uporabnikov, ki si bodo želeli v vsakem trenutku izdelati fotografije. Fotolaboratorij je le treba poiskati, ni ga za vsakim vogalom, in kadar se nam najbolj mudi, imajo toliko dela, da je treba počakati nekaj deset minut, da nam lahko izdelajo fotografije.

 

Odgovor za stranke s takimi zahtevami so fotokioski, v katere je vgrajen sublimacijski tiskalnik. Fotokiosk ni nič drugega kot računalnik z režami za pomnilniške enote, v katerem je programska oprema za naročanje fotografij. Na zaslonu z dotikom upravljamo s programom in izbiramo datoteke, po dokončanem naročilu pa jih pošljemo v izpis. Tiskalnik, ki natisne fotografije, pa je po navadi skrit v ohišju fotokioska. Toda ti sublimacijski tiskalniki lahko odlično služijo tudi, če jih uporabljamo samo kot klasični tiskalnik. Sublimacijski tiskalniki so samo povečani in bolj robustni kot mali sublimacijski tiskalniki za domače tiskanje. Izpostavljeni so dolgotrajnemu in hitremu tiskanju v vseh pogojih. Zato so tudi v težkih kovinskih ohišjih, narejeni iz trpežnih materialov in preizkušeni za dolgotrajno tiskanje. Da so tiskalniki iz fotokioskov zelo robustni, pove že podatek, da je njihova teža približno 30 kg.

 

 

Papir je v spodnjem delu tiskalnika.

 

Za zdaj se pri nas tiskanje s pomočjo fotokioskov še ni udomačilo. V ZDA pa je organizacija PMDA (PhotoImaging Manufacturers & Distributors Association) fotokiosk razglasila za “osebo leta 2005” na fotografskem področju.

(“Fotokiosk si je kljub nenavadnosti izbire zaslužil nagrado za osebo leta zaradi velike vloge na fotografskem področju. Podobno kot človeški prodajalec tudi fotokiosk stoji v mnogih trgovinah in čaka, da ustreže strankam pri tiskanju fotografij, ki bodo služile kot spomin za prihodnje generacije. Fotokiosk spreminja običa­jen način tiskanja fotografij. Je pomemben gradnik infrastrukture za upodabljanje - pogojuje njeno rast in uspešnost,” pravi Stacie Errera, direktorica marketinga družbe Tamron USA, Inc. in predsednica organizacije PMDA.)

 

 

Folija preko katere se nanašajo tonske vrednosti.

 

Tudi pri nas že imamo podjetja, ki ponujajo tiskalnike za fotokioske oziroma kar celotne sisteme fotokioskov. Med njimi so pri nas najbolj znana podjetja Foto Tabor iz Maribora, ki trži tiskalnike podjetja Mitsibushi, Eurofoto iz Kranja Agfo, Fuji Slovenija fotokioske Fujifilm in podjetje Mixi iz Žirov, ki trži tiskalnike podjetja Copal ter lastna ohišja in opremo za fotokioske, poudarjam pa, da so v podjetju Mixi naredili lastno ohišje in programsko opremo.

 

Naročanje fotografij v programu fotokioska je zelo podobno programu za naročanje na spletni strani. Razlika med fotokioskom in spletnim pošiljanjem fotografij pa je predvsem v tem, da ni treba čakati na izdelane fotografije. Seveda, če jih ne nameravamo izdelati 100 in več kosov. Že cena natisnjene fotografije (od 60 do 90 tolarjev) pa da vedeti, da bomo v fotokioskih izdelovali manjše število fotografij in predvsem takrat, ko se nam bo mudilo. A v hotelih, večjih trgovskih centrih ali drugih krajih, kjer gre dnevno mimo večje število ljudi, bo tudi pri nas vaš gostitelj fotokiosk.

 

 

V tiskalnik lahko vstavimo različne velikosti rol papirja.

 

Tiskalnik za fotokiosk v praksi

Sam sem bil pred časom postavljen pred zanimivo dilemo. Fotografiral sem poslovno srečanje in po večerni zabavi je bilo treba v nekaj urah do jutra narediti več kot 1000 fotografij. Če bi bil kje v bližini znanega fotolaboratorija, bi bilo preprosto. Po fotografiranju bi šel spat, fotolaborant pa bi zjutraj “prinesel” fotografije. Tako pa te možnosti nisem imel. S kakšnimi manjšimi domačimi tiskalniki si nisem mogel pomagati. Ti so prepočasni in treba je bilo narediti fotografije formata 13 x 18 cm. Torej je bila edina možnost sposoditi si sublimacijski tiskalnik, kakršen deluje v fotokiosku. In prišel sem do tiskalnika Copal DPB-1000E.

 

 

Tiskalnik priključimo na računalnik preko USB vrat.

 

Kar takoj na začetku naj povem, da to ni tiskalnik za domačo uporabo. Je le predrag. Njegova prednost je opazna predvsem v številu izdelanih fotografij na uro (do 400) in formatu izpisa (do 15 x 21 cm). Kljub relativno majhnim meram (30 x 30 x 30 cm) pa je tiskalnik zelo težak. Ima kar 30 kg, kar pomeni, da je namenjen statičnemu delu, ne pa vsakdanjemu prenašanju naokoli. Seveda pa k teži prispevata robustnost in velika trpežnost uporabljenih materialov.

 

Preden začnemo tiskati, je treba v računalnik s priloženega CD-ja prenesti gonilnik za krmiljenje tiskalnika. Vse skupaj traja nekaj minut, inštalacija pa je zelo preprosta. Tiskalnik prek vhoda USB povežemo z računalnikom in tiskanje v enem izmed programov, ki prikaže fotografije, se lahko začne. (Opis velja, če tiskalnik priključimo k lastnemu računalniku. Če tiskamo v fotokiosku, uporabljamo program za izbiro in tiskanje, ki je že vgrajen.)

 

 

Na računalnik naložimo program z gonilnikom (preko Windows XP je inštalacija povsem avtomatska) za tiskalnik, nato pa lahko tiskamo preko kateri koli programa, ki omogoča funkcijo print.

 

Ko pritisnemo po izbrani fotografiji ukaz PRINT, je ob prvem tiskanju najprej treba izbrati inštalirani gonilnik za tiskalnik Copal DPB-1000E, nato pa format papirja in kakovost tiskanja. Na izbiro je “hitro tiskanje” ali pa “polna kakovost” tiskanja. Razlika v času izpisa je nekaj sekund, kar pomeni, da se hitrost pozna šele pri nekaj deset izpisanih fotografijah. Med obema načinoma izpisa pa na kakovosti izpisa razliko opazimo s prostim očesom (če deluje s fotokioskom in želite višjo kakovost, vprašajte, kako je nastavljen tiskalnik).

 

Naslednja možnost, ki jo ponuja program pred tiskom, je nastavitev tonskih vrednosti in elektronske ostrine. Toda najprej je treba natisniti testno fotografijo. V mojem primeru so bile vse testne slike preveč rumene, presvetle in s premalo ostrine. S popravki pa so bile odlične in povsem primerljive s tistimi, ki bi jih izdelal v fotolaboratoriju. Papir, ki ga uporablja tiskalnik Copal, je med papirji za sublimacijski tisk zelo kakovosten. Toda vseeno je treba paziti, da ga takoj po natisu ne primemo premočno s prsti na zgornji strani, kjer je slika. Prstni odtisi bodo dobro vidni. Po nekaj sekundah pa se nanos na papirju stabilizira in ga le s težavo poškodujemo. Če se nam pri domačih tiskalnikih lahko zgodi, da med pregledom kupa fotografij te zaradi drgnjenja poškodujemo in vidimo raze, pa se nam to na papirju iz tiskalnika Copal ne zgodi. Ta papir ima še eno prednost. Nanj lahko tudi na zadnjo stran tiskamo s kapljičnim ali z laserskim tiskalnikom.

 

 

Osnovno okno programa za tiskanje preko programa PhotoShop.

 

 

Najprej izberemo pravi tiskalnik.

 

 

Izberemo pravo pozicijo tiskanja. Pokončno ali ležeče.

 

 

V dodatnem oknu je treba pri prvem izpisu določiti format izpisa in njegovo kakovost. Na razpolago imamo "hitri" ali "polno kakovostni" izpis.

 

 

V marsikaterem programu ne moremo kakovostno tonsko popraviti fotografijo. Glavne korekture lahko opravimo kar preko programa tiskalnika.

 

Tiskalnik Copal DPB-1000E ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da je odličen, hiter in kakovosten tiskalnik za enote fotokioska. Uporabnik z njim lahko tiska kjer koli, saj so tudi pri nas fotokioski vse bolj uporabljani. Slabost, če tako lahko zapišem, je, da ni primeren za domačo hobi fotografijo. Ne nudi cenenega izpisa kot fotolaboratorij in seveda ne njegove cene. Toda kot vedno dobre stvari niso poceni, niti namenjene običajnemu uporabniku. Mislim, da ima fotokiosk lepo prihodnost in se bo lepo dopolnjeval s klasično fotolabo­ra­torijsko ponudbo. Fotokiosk bo nudil hiter dostop do izdelanih fotografij, a ker bo cena izpisa višja kot v fotolaboratoriju, bomo večje količine slik še vedno izdelovali v fotolaboratorijih. Toda fotokiosk s svojo prisotnostjo prinaša novo zanimivo ponudbo.

 

Vsi, ki potrebujete hiter in kakovosten izpis oziroma bi radi ponudili možnost tiskanja uporabnikom, gostom, obiskovalcem, ki že fotografirajo s fotokamero ali fotofonom (s prenosnim telefonom), razmislite, ali se vam mogoče taka naprava že ne izplača. V tujini je vse več fotokioskov zadnje generacije tudi v klasičnih fotolaboratorijih. Fotograf ve, kje se lahko izdelajo fotografije, zato bodo lokacije fotolaboratorijev zanimive tudi za tiste, ki si želijo nekaj fotografij izdelati na hitro.

 

Že sem zapisal, da so v razvitem svetu enote fotokioskov že na pohodu oziroma so jih že izbrali celo za “fotografske osebe leta”. Pri nas so predvsem vidne v fotolaboratorijih, v naslednjem letu pa bodo že dobro vidne v marsikaterem “mega” trgovskem središču ali hotelu. V tujini jih trgovskim verigam in hotelom ponujajo fotolaboranti, ki imajo izkušnje z izdelavo fotografij. Fotokiosk ponuja dve možnosti. Ali prenos datotek v klasično fotolaboratorijsko “mašino” ali hiter neposredni izpis z vgrajenim tiskalnikom. V prvem primeru dobimo slike nekaj ur pozneje, a je material (papir) kakovostnejši in predvsem cenejši. V drugem pa imamo nekoliko dražje fotografije, toda s seboj jih lahko odnesemo takoj po tisku.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com