Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Primerjalni test Nikon D300 - D2X - D200

23.12.2007 13:19

Borut Furlan

Nikon je 23.8.2007 prijetno presenetil z dvema novima vrhunskima kamerama in petimi profesionalnimi objektivi. Obe novi kameri, polprofesionalni D300 in profesionalni D3, sta tehnološko gledano močno napredni glede na njuna predhodnika, D200 in D2Xs. O njunih tehnoloških prednostih je bilo na internetu že ogromno napisanega.

 

Največ pozornosti je seveda požel D3 kot prvi Nikonov model s "full frame" senzorjem (FX format) in z vsemi pozitivnimi posledicami, ki jih velik senzor prinaša. Med njimi vsekakor najbolj prednjači nizek šum pri visokih ISO vrednostih. Da ima kamera formata 36 x 23,9 mm s "samo" 12 milijoni pikslov nizek šum, je pravzaprav logično in ni nič presenetljivega. Besedico "samo" sem namenoma napisal v narekovajih, čeprav sem včasih tudi sam mislil, da je 12 Mpix premalo. Od kar pa sem natisnil slike velike 120 x 80 cm iz svojega D2X (ravno tako 12 Mpix) in se na lastne oči prepričal kaj se da iz takega senzorja iztisniti, sem malo spremenil pogled na megapiksle. Ob isti tehnologiji bi namreč fizično enako velik senzor s 24 Mpixli pridobil 41% na resoluciji slike, izgubil pa bi 100% pri ISO karakteristikah (šum / najvišji možni ISO) in 100% pri hitrosti odčitavanja podatkov.

 

Izhajajoč ravno iz teh predpostavk, pa je pri meni vzbudil veliko pozornost (in tudi dobršno mero skepse) novi D300. Ima namreč fizično natančno enako velik CMOS senzor, kot moj "stari" D2X z natančno enakim številom pikslov. Nikon D2X ima ISO razpon od 100 do 800 (oziroma do 3200 s H1 in H2), D300 pa od 200 do 3200 (100 do 6400 z L in H). Človek bi iz navedenih podatkov sklepal, da ima tudi za približno 100% boljše karakteristike gleda šuma pri enakih ISO vrednostih, kot D2Xs, saj začne z ISO 200, D2Xs pa z ISO 100. Ob tem je treba poudariti, da je pri Nikonu D300 (in enako pri D3) ISO 200 osnovna vrednost, ki daje največjo kvaliteto slike. Vrednost "L" (ISO 100) pa je le elektronsko zmanjševanje občutljivosti, ki ne pripomore k višji kvaliteti slike. Ali je Nikonu uspelo iz DX formata senzorja narediti čudež, ali pa gre bolj za komercialno potezo?

 

Na internetu sem zasledil že ogromno primerjalnih testov zgoraj omenjenih kamer, vendar so si rezultati med seboj precej različni. Vsi testi imajo en sam skupen zaključek: da je D3 absolutni zmagovalec kar se tiče kvalitete slike pri visokih ISO vrednostih in je kar za nekaj razredov boljši od ostalih Nikon kamer DX formata. Rezultati iz kamer D200, D300 in D2Xs pa so si bili dokaj podobni.

 

Osebno sem prvič imel priložnost poigrati se z novima kamerama (in tudi z vsemi novimi objektivi) na sejmu Nikon solutions na Dunaju (9.11.2007). Ker sta bili kameri že produkcijski, smo lahko vanje vstavili svoje lastne kartice in si doma v miru ogledali rezultate (na prvem srečanju z njima v Ljubljani septembra sta bili kameri še predprodukcijski, vratca za kartice pa so bila zalepljena z lepilnim trakom). Zaradi velike gneče in predvsem velikega števila preizkuševalcev sem moral delati hitro in sploh nisem bil pozoren na nastavitve na kamerah. Pravzaprav sem slikal kar z nastavitvami kakršne sem dobil od prejšnjega fotografa. Doma sem na računalniku takoj opazil ogromno razliko med D3 in ostalimi kamerami, medtem ko so se mi zazdele slike iz D300 celo malenkost slabše, kot iz mojega D2X... Pri analizi Exif datotek pa sem ugotovil, da je bila na D300 izklopljena redukcija šuma (High ISO Noise Reduction), mewdtem ko sem jo imel na svojem D2X vklopljeno!

 

 

Test šuma (D300, D200 in D2X)

 

Objektivna primerjava šuma med različnimi kamerami je zalo težavna naloga, kajti na šum vpliva cel kup dejavnikov, zato morajo biti nastavitve na kamerah čim bolj enakovredne. Poleg ISO vrednosti in algoritmov za redukcijo šuma (v nadaljevanju NR) ima na šum velik vpliv tudi stopnja notranjega ostrenja in celo temperatura okolice. Vse te probleme Thom Hogan zelo lepo razloži v svojem članku http://www.bythom.com/rush.htm.

 

Zaradi vsega tega sem se odločil, da si D300 izposodim preko vikenda in ga pod čim bolj kontroliranimi pogoji primerjalno testiram glede na D200 in D2X. Za D200 sem se odločil zato, ker je to neposredni predhodnik te kamere, za D2X pa zaradi podobnosti senzorjev. Poudarek sem dal primerjavi D300 - D2X.

 

Pri testiranju se mi je zataknilo prej, kot sem si mislil, kajti kamere imajo v menijih za optimizacijo slike različne vrednosti. D2X ima denimo stopnje ostrenja: "A" (avtomatsko), "O" (brez ostrenja), "-2", "-1", "0", "+1" in "+2". D300 pa ima A in stopnje od "0" do "9". Odločil sem se za maksimalno ostrenje, zato ker je takrat šum najbolj poudarjen (da bi se najbolj videle razlike), torej pri D2X sem nastavil na "+2", pri D300 na "9". Izkazalo pa se je, da je "9" pri D300 močnejše ostrenje, kot "+2" na D2X, zato so slike iz D300 izgledale bolj "šumeče". Predpostavil sem, da je ostrenje "6" na D300 približno enakovredno "+2" na D2X, zato sem v nadalnjih testih obdržal to vrednost.

 

Testiral sem pri vseh celih ISO vrednostih, torej pri 100, 200, 400, 800, 1600, 3200 (in 6400 pri D300). Tudi tu sem opazil razlike v NR algoritmih. D2X ima po dva ("None", "Low", "High"), D200 in D300 pa po tri ("None", "Low", "Normal" in "High"). Pri vseh treh kamerah sem uporabljal samo vrednosti "None" (0), "Low" in "High". Nadalje naj omenim še to, da imamo v menijih omenjene NR nastavitve pri vseh ISO vrednostih, kamera pa jih dejansko smiselno izpušča glede na nastavljeni ISO. Pri ISO 100 nimamo nobene redukcije šuma, ne glede na to, kaj nastavimo v meniju (tudi če na "High"). Pri ISO 800 in več pa nam kamera dejansko ponudi vse v menijih napisane možnosti NR. Pri vrednosti ISO 400 se te tri kamere glede NR nastavitev najbolj razlikujejo med seboj.

 

Ostale nastavitve na kamerah, ki sem jih skušal imeti čim bolj primerljive, so bile:
Barvni prostor: Adobe RGB pri vseh treh kamerah
Barvni način: "Standard" (pri D200 in D300), "Mode II" pri D2X
Izravnava beline: Auto
Kontrast: Auto pri vseh treh kamerah
Ostrenje: Maksimalno na D200 in D2X, "6" na D300
Pri vseh treh kamerah sem uporabil:
Objektiv: AFS Micro-Nikkor 105/2,8 VR
Zaslonka: f8
Zaklop: 1/250
Bliskavica SB-800 v i-TTL načinu (zaslonka f8 je nekako pokrila ekspozicijo pri vseh ISO vrednostih na razdalji cca. 1,2 m)
Daljinski sprožilec MC-30
Trinožno stojalo: Manfrotto

Fotografiral sem svojo knjižno polico, ker je na knjigah precej gladkih površin (za odkrivanje šuma) in detajlov (za odkrivanje neostrine, ki jo povzroča NR)

 

 

Glede na rezultate testa lahko rečem, da dejansko čudeža ni bilo. Najboljšo sliko je naredil Nikon D2X pri ISO 100, ki je hkrati edina, kjer opazimo rahel raster na hrbtu oker knjige. D200 ima očitno s svojimi 10 Mpixli ravno za malenkost premajhno resolucijo, D300 pa ima pri svoji osnovni vrednosti ISO 200 že toliko šuma, da se zabriše fina rastrska struktura na hrbtu knjige. Pri tem je potrebno poudariti, da gre tu za izredno posrečen primer mejnih vrednosti, ki jih v praksi na fotografiji zelo težko odkrijemo. Z drugimi besedami: na iztiskani fotografiji bi zelo težko ali pa sploh ne bi mogli ugotoviti ali je bila posneta z D2X pri ISO 100 ali z D300 pri ISO 200. Pri višjih ISO vrednostih je šum pri vseh treh kamerah precej podoben (slike brez NR) in praktično linearno narašča z naraščajočim ISO. Hitro pa opazimo, da D300 uporablja močnejše NR algoritme, kot D200 in D2X. Lahko pa rečem, da so ti NR algoritmi zelo "inteligentni", kajti na ostrino vplivajo samo na ploskvah z majhnimi razlikami v tonih, medtem ko ohranijo ostrino na mejah z velikimi tonskimi razlikami (meje črk so zelo ostre tudi pri NR pri zelo visokih ISO vrednostih!) Vrednost ISO 6400 pri D300 je praktično neuporabna in kamera bi lahko imela svojo najvišjo vrednost pri ISO 3200, tako kot D2X. Brez NR je šum izredno močan, z NR pa izgubimo čisto vse detajle in risbo (razen na meji površin z zelo različnimi toni). Lahko bi zaključil, da dajeta oba senzorja (od D300 in D2X) zelo podobne izhodne podatke (kar je tudi logično), algoritmi za obdelavo teh podatkov pa so pri obeh kamerah precej različni. Morda ima D300 prav zaradi kompenzacije močnejših NR algoritmov tudi močnejše algoritme ostrenja kot D2X. Verjamem, da iz kamer zaradi preobilice možnosti nastavitev nisem iztisnil maksimalne kvalitete, vendar sem prepričan, da bi bili rezultati še vedno zelo podobni. Objektivno oceniti, katera kamera je glede šuma boljša, je dejansko zelo težko.

 

Ostale primerjave (D300 in D2X)

 

Nikon D300 (in seveda tudi D3) je tehnološko gledano veliko naprednejši od svojih predhodnikov, saj ponuja napreden avtofokus, Live-view, 14-bitno obdelavo slike, odličen 3" monitorček visoke resolucije z izjemno ostrino, "real time D-Lightning" (avtomatsko dosvetljevanje temnih predelov slike), avtomatsko odpravo kromatske aberacije objektivov in še bi lahko našteval. Naj omenim samo to, da imajo navodila za uporabo od D200 okoli 220 strani, od D2X okoli 280, od D300 pa kar okoli 450 (in okoli 470 od D3)! V naslednjih testih me je zanimala predvsem primerjava v kvaliteti slike iz obeh kamer.

 

Avtofokusa nisem testiral, ker nisem imel pri roki primernega, to je zahtevnega objekta, za iskanje mejnih pogojev (kjer bi en sistem uspel izostriti, drugi pa ne). To bi moral biti hiter in naključno premikajoči se objekt, denimo razposajeni pes. Mislim, da bi tudi tu težko opazil razliko, saj ima že D2X zelo dober avtofokus in razlike z novim AF sistemom od D3 in D300 so v praksi verjetno minimalne. Tu je potrebno poudariti še to, da si D300 deli isti avtofokus sistem s svojim "velikim bratom" D3, medtem ko ima D200 "slabši" (ali vsaj preprostejši AF sistem z manjšim številom križnih senzorjev) od D2X.

 

Torej kot že rečeno, nisem primerjal med seboj rokovanja s kamerami, ampak kvaliteto slike, ki so jo kamere sposobne narediti. Najprej so me zanimale barve. Primerjal sem različne barvne načine obeh kamer (oboje v Adobe RGB prostoru). D2X ima načine "Mode I", "Mode II" in "Mode III", D300 pa "Standard", "Nevtral" in "Vivid". "Standard" in "Nevtral" dajeta zelo podobne barve kot "Mode I" in "Mode II". Pri načinih "Vivid" in "Mode III" (ki oba ustvarita najbolj nasičene barve) pa je razlika.

 

 

"Vivid" od D300 ima precej bolj nasičene barve, kot "Mode III" od D2X, kar še posebej privede do pretiranega rdečega obarvanja kože pri portretih, podobno kot da bi fotografirali s filmom Fuji Velvia. Seveda pa se mora uporabnik kamere dobro zavedati, da je način "Vivid" namenjen predvsem fotografiranju narave in nikakor ne človeške kože (enako kot Velvia ne)!

 

 

S svojega balkona sem z 10,5 mm f/2,8 Fisheye objektivom testiral kontrastnost slike in "D-Lightning" funkcijo pri D300. Fisheye objektiv namreč s svojim velikim zornim kotom zajame veliko območje z različnimi svetlostnimi conami. Če fotografiramo proti soncu, dobimo v sliki velike kontraste, ki so težak zalogaj tako za film, kot za digitalni slikovni senzor. Fotografiral sem v vseh možnih nastavitvah kontrasta ("Auto", "Low", "Normal" in "High" pri D2X ter "Auto", "1", "5" in "9" pri D300). Pri D300 sem še pri kontrastu "5" (približno sredina, kar naj bi odgovarjalo "Normal" pri D2X) uporabil "D-Lightning" funkcijo (vse tri možnosti: "Low", "Normal" in "High").

 

Podnapis: Pogled iz mojega balkona skozi 10,5 mm f2,8 Fisheye objektiv. Moder okvir predstavlja izsek za prikaz kontrasta, levi in desni rdeči okvir predstavlja izsek za prikaz korekcije kromatske aberacije, srednji rdeči okvir pa predstavlja izsek za prikaz Moire efekta.

 

Kot na slikah vidimo, funkcija "Auto" pri obeh kamerah odlično opravi svojo nalogo, rezultat pa je podoben kot "Low" oziroma "1". Kontrast se je zaradi kontrastnega motiva avtomatično naravnal na minimum. "D-Lightning" pri D300 se je tudi izkazal za odličen dodatek, vendar bi po mojem mnenju lahko bil nekoliko močnejši. Če ga naravnamo na "High", dobimo podoben rezultat, kot brez njega z nastavitvijo kontrasta na "1" ali "Low" pri D2X. Po mojem bi moral biti "Normal" nekaj takega, kot je sedaj "High", s tem da bi imeli možnost še za eno stopnjo višje nastavitve.

 

 

Isto sliko pa sem lahko uporabil še za en test, ki ga je D300 opravil nad vsemi pričakovanji: avtomatska korekcija kromatske aberacije. 10,5 mm f/2,8 Fisheye je sicer odličen objektiv, nepogrešljiv pri moji podvodni ambientalni fotografiji, ki mi zaradi izrednega bližinskega ostrenja nudi veliko več izraznih možnosti od starega "full frame" 16 mm f/2,8 Fisheye objektiva. Objektiv je tudi precej ostrejši od "filmskega" objektiva, vendar žal trpi za izredno močno kromatsko aberacijo. Ta se da sicer dobro (in avtomatsko) odpraviti, če fotografiramo v NEF (RAW) formatu in sliko razvijemo v Capture NX programu. Žal pa ostane na naših JPEG datotekah, ki jih uporabljamo kadar nimamo časa za naknadne obdelave fotografij.

 

Nikon D300 (kot tudi D3) pa imata zaradi veliko močnejšega in hitrejšega centralnega procesorja to funkcijo že vgrajeno in z enakimi algoritmi kot program Capture NX odpravita to neugodno aberacijo. Rezultati so naravnost presenetljivi in človek sploh ne bi verjel, da sta bili fotografiji, posneti z D2X in D300, narejeni z istim objektivom! Spodnje slike prikazujejo 100% izreze. Originalni JPEG sliki iz D2X kažeta zelo močno kromatsko aberacijo na mejah med temnimi in svetlimi površinami. Isti sliki, vendar RAW (slikal sem namreč v RAW + JPEG), procesirani skozi Capture NX in shranjeni kot JPEG imata popolnoma odstranjeno kromatsko aberacijo. Enaka motiva, slikana z D300 kot JPEG direktno iz kamere, sta tudi brez sledov kromatske aberacije. Med NX procesirano sliko iz D2X in JPEG sliko direktno iz D300 dejansko ne opazimo nobene razlike, kar se mi zdi izjemen dosežek!

 

 

Na isti fotografiji narejeni z D300 pa sem opazil še en zanimiv pojav, ki ga na sliki z D2X ni bilo. Na spodnjih slikah je 100% sredinski izrez rahlo zasnežene strehe iz sredine slike. D2X prikaže streho zelo realistično, pri D300 pa opazimo zelo rahel Moire efekt. V praksi ga danes z modernimi kamerami precej redko opazimo in tudi kasneje ga nisem več zasledil na niti eni sliki, ki sem jo posnel z D300.

 

 

Moire efekt se v prvi vrsti pojavi takrat, kadar so vzorci na sliki (v tem primeru strešniki) po velikosti primerljivi z velikostjo pikslov. Zaradi tega je presenetljivo, da imata senzorja s popolnoma enako geometrijo (in s tem enako velikostjo pikslov) različno interpretacijo vhodnega signala (t.j. slike, ki jo nariše objektiv). Vzrokov za to je verjetno več. Najverjetneje ima D300 šibkejši antialiasing filter (ki preprečuje ravno ta nezaželeni Moire efekt, vendar posledično zmanjšuje ostrino in kontrast slike). Zaradi tega lahko slike izgledajo ostrejše in kontrastnejše (torej lepše za oko), vendar obstaja večja verjetnost za pojav Moire efekta. Vpliv antialiasing filtra je zelo lepo opisan v članku: http://maxmax.com/nikon_d200hr.htm ki prikazuje razliko v slikah med običajnim Nikonom D200 in specialno izvedbo brez antialiasing filtra. Slike brez antialiasing filtra so veliko ostrejše in kontrastnejše, vendar se na njih zelo pogosto pojavi Moire efekt.

 

Sklepna misel

 

Nikon D300 je odlična kamera in tehnološko gledano precejšen korak naprej glede na Nikon D200. Tehnološki napredek je najbolj opazen v smislu učinkovitejšega rokovanja s kamero. Ta se odraža predvsem v izpopolnjenem avtofokusu (ki ga nisem testiral), večjem monitorčku z izredno visoko resolucijo in posledično jasno ter ostro sliko, ki nam močno olajša ocenjevanje kvalitete posnetka, avtomatskim odstranjevanjem prahu s senzorja (nisem testiral) in vgrajenimi zelo uporabnimi algoritmi za optimizacijo slike ("D-Lightning" in odstranjevanje kromatske aberacije), ki pripomorejo hitrejšemu in bolj učinkovitemu delu.

 

Moja praktično edina zamera kameri je v ISO razponu, ki je z vrednostmi od 200 do 3200 (100 do 6400), preveč optimistično zastavljen in s tem lahko potencialnega kupca nekoliko zavede misleč da bo kupil kamero z nizkim šumom pri visokih ISO vrednostih. Moj test me je prepričal, da D300 v zasnovi nima nič manjšega šuma od Nikona D2X, le njegovi NR algoritmi so agresivnejši. Veliko ljubše bi mi bilo, če bi kamera začela z ISO 100, tako kot vse ostale Nikon kamere z DX formatom senzorja in resolucijo 10 ali več Mpixlov. Kdor bo želel kamero z zares nizkim šumom pri visokih ISO vrednostih, bo moral skoraj trikrat globlje poseči v žep in si privoščiti D3.

 

Glede na izkušnje, ki sem si jih v tem kratkem vikendu pridobil s kamero D300, bi rekel, da je namenjena sicer naprednejšim fotografom, vendar nekoliko bolj "vihrave" narave, torej prej amaterjem, kot profesionalcem. Profesionalcu pa lahko služi kot odlična "backup" kamera. V to so me prepričale zelo nasičene (morda celo prenasičene) barve v načinu "Vivid", močnejši algoritmi ostrenja, šibkejši antialiasing filter, preveč "nategnjen" ISO razpon z agresivnimi NR filtri. Vse to vodi do očem všečnejših fotografij (na računalniškem monitorju). Če pa bi s temi "živahnimi" nastavitvami fotografirali samo v JPEG formatu (in ne tudi v RAW, kjer jih lahko popravimo nazaj na bolj "konzervativne"), bi pri tiskanju (v tiskarni) dobili slabše rezultate. Če namreč fotografiji dvignemo nasičenost barv, izgleda na oko lepša, vendar izgubimo fine detajle. Če ji nato nasičenost ponovno odvzamemo (v JPEG formatu, ne v RAW!), barve zbledijo, vendar detajlov ne moremo več povrniti. Ravno zato ima profesionalni D2X (in verjetno tudi D3) že a priori bolj konzervativne nastavitve, ki nudijo pripravljavcu na tisk več možnosti za naknadno obdelavo fotografije.

 

Za konec še moje mnenje oziroma odgovor, ali naj nekdo proda D200 in si kupi D300? Vsekakor je D300 odlična kamera, ki je vredna svojega denarja. Ob enem pa se moramo zavedati tudi dejstva, da s prihodom D300 na tržišče naš stari D200 še vedno dela natančno tako dobre fotografije kot jih je prej! Jaz osebno bi D200 prodal samo če bi zanj uspel iztržiti dovolj visoko ceno. Pri maloprodajni ceni D300 1.900 Eur, je D200 zanesljivo več vreden, kot 1.000 Eur ali celo manj (kot so trenutne cene na Bolhi). D300 ima res veliko tehnoloških novitet, ki olajšajo fotografiranje, sama kvaliteta slike pa ni bistveno boljša od tiste, ki jo lahko dobimo iz D200. Tisti, ki ga kvaliteta fotografij iz D200 zares ne zadovoljuje (vsaj pri visokih ISO vrednostih ne), naj raje kupi D3! Seveda je to moje osebno mnenje in vsak naj se sam določi glede na svoje potrebe in zmožnosti.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com