O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

O barvnih prostorih, kalibraciji, zaslonih in zapisu HEIC/HEIF sem na e-Fotografiji že večkrat pisal (več v člankih). Dolga leta je bila osnovna logika jasna. Fotograf je fotografiral v RAW, obdeloval v širokem prostoru, kot je ProPhoto RGB, za tisk uporabljal Adobe RGB oziroma profil tiskalnika, za splet pa izvozil sRGB JPEG. P3 je bil dolgo bolj domena fotofonov, tablic, televizorjev in video sveta.

Toda prav fotofoni so fotografom prvi zelo nazorno pokazali, kaj pomeni sodoben zaslon s širšim barvnim obsegom. Slika je na dobrem fotofonu zažarela. Rdeče in oranžne so bile polnejše, kožni toni prijetnejši, sončni zahodi bogatejši, prehodi v nebu mehkejši. Marsikdo je to sprva razumel kot prenasičenost in “telefonski” videz. Danes pa vemo, da je del tega vtisa prišel iz dejstva, da je zaslon fotofona preprosto znal pokazati več kot klasičen sRGB računalniški zaslon.

Zdaj se ta zgodba seli tudi v fotokamere. Elektronsko iskalo ni več samo vprašanje ločljivosti, povečave in hitrosti osveževanja. Postaja del barvne verige. Nikon Z6III je že pokazal pomemben premik z EVF iskalom, ki podpira DCI-P3 ekvivalenten barvni obseg. Sony Alpha 7R VI gre še korak naprej: iskalo prinaša DCI-P3 ekvivalenten barvni obseg, 10-bit HDR prikaz in višjo svetilnost, enak P3 pristop pa ima tudi zadnji zaslon.

To je za fotografa pomembno zato, ker bo že v kameri videl prikaz, ki je bližje sodobnim P3 zaslonom. Ne pomeni, da bo iskalo nadomestilo RAW obdelavo. Nikakor. RAW ostaja glavni zapis za resno fotografijo. 12- ali 14-bitni RAW iz tipala omogoča največ informacij in ni vezan na sRGB, P3 ali Adobe RGB. Iz njega lahko kasneje pripravim ProPhoto RGB master za obdelavo, Adobe RGB ali ICC profil za tisk, P3 za sodobne zaslone in sRGB za splet.

Toda P3 iskalo spremeni občutek pri fotografiranju. Pri motivih, kjer je barva del sporočila, razlika ni majhna. Sončni zahodi, puščavska svetloba, rdeče skale, jesensko listje, modrina ledenikov, koža v topli svetlobi in mestne luči v večeru so v sRGB prikazu pogosto bolj zadržani. P3 prikaz pa lahko pokaže več barvnega razpona in boljši tonski vtis. Fotograf zato v iskalniku ne vidi več samo tehničnega predogleda, ampak prikaz, ki je bližje končni predstavitvi na kakovostnem zaslonu.

S tem bo tudi fotograf hitreje razumel, zakaj je dober računalniški zaslon pomemben. Če fotokamera in fotofon pokažeta fotografijo živo, domači računalniški zaslon pa dolgočasno, ni nujno, da je težava v datoteki. Morda zaslon preprosto ne zna pokazati tega, kar datoteka omogoča. P3 tako postaja pomemben most med fotofonom, fotokamero in domačim prikazom fotografije.

Pri tem ne smemo mešati vlog. RAW ostaja izhodišče za obdelavo. ProPhoto RGB ostaja moj široki delovni prostor za master. Adobe RGB in ICC profili ostajajo pomembni za kakovosten tisk. sRGB ostaja najvarnejši za splet in univerzalno deljenje. P3 pa postaja prostor sodobnega ogleda fotografij na fotofonih, tablicah, televizorjih, projektorjih, računalniških zaslonih in zdaj tudi v elektronskih iskalih fotokamer.

Pomembna je še ena stvar. Če fotograf ne uporablja RAW zapisa in ostaja pri že obdelani datoteki iz fotokamere, naj pri novejših modelih preveri, ali kamera omogoča HEIC/HEIF zapis. JPEG je še vedno najbolj združljiv in varen za hitro deljenje, vendar je 8-biten in najpogosteje vezan na sRGB. HEIC/HEIF pa lahko omogoča 10-bitni zapis, širši barvni prostor in lepše tonske prehode. Za fotografa, ki ne želi dodatne RAW obdelave, a bi rad izkoristil sodobne P3 zaslone, je HEIC/HEIF lahko boljša izbira kot klasični JPEG.

Zato lahko rečem, da P3 ni več samo domena fotofona. Prihaja v fotokamere in z njim tudi drugačno razumevanje prikaza fotografije. Kar smo še pred leti gledali kot “preveč žive barve telefona”, danes postaja normalen del sodobne fotografske verige. RAW za zajem in obdelavo. HEIC/HEIF kot boljši končni zapis od JPEG, kadar ne delamo z RAW. P3 pa kot prostor, v katerem fotografija na sodobnem zaslonu pokaže več barve, več svetlobe in več tistega občutka, zaradi katerega smo motiv sploh fotografirali.

Povezani članki:

»Display P3 zasloni – ko fotografija iz fotofona pride tudi na domači monitor«

»Videti, da bi lahko verjel – zakaj fotograf potrebuje odličen zaslon«

»Barvni prostori v praksi«

»RAW obdelava brez iluzij: je RAW res RAW?«

»14-bit tipalo, 16-bit obdelava, 8-bit izvoz – kaj je kaj«

»HEIC/HEIF – format prihodnosti za fotografijo, video, VR in 3D«

»WOW efekt barv na zaslonu fotofona/tablice!«

»Barve od pritiska na prožilec, do predstavitve​«

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si