Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Osnove pri izbiri objektiva

Avtor:Matjaž Intihar
02.10.2003 21:24

 

Kaj kamera! Objektiv je tisti del na njej, ki fotografu omogoči po tehnični plati kakovostno zajeti motiv. Tako je bilo v analogni fotografiji. Enak film lahko vstavimo v dobro ali slabšo kamero in z istim objektivom bomo dobili enake rezultate.

Ceneni Canon EF-S 18 – 55 mm proti dragim EF zoom objektivom

V digitalni fotografiji pa potrebujemo še nekaj kakovostnih tehničnih pripomočkov, ki nam sedaj zamenjujejo film in njegovo razvijanje. Tipalo, analogno digitalni pretvornik in algoritme, ki znajo podatke ki pridejo iz tipala kakovostno prevesti v številke, le te pa nam potem prikažejo sliko. Pa vendar. Objektive se na DSLR kamerah še vedno da menjati. Kar pomeni, boljša je tehnologija v kameri, več informacij bo za prikazano fotografijo. Z boljšim objektivom pa še vedno vplivamo na kakovostnejši končni izdelek, to je fotografijo. Svetloba odbita od motiva se nam z manj napakami projicira na tipalo. Končni rezultat je boljša videna fotografija.

S kamero EOS 300D sem preizkusil tri objektive, ki mi zagotavljajo široki kot. EF 17 - 40 mm L f/4, EF 20 - 35 mm f/3,5 - 4,5 in EF-S 18 - 55 mm f/3,5 - 5,6. V območju od 28 do 50 mm pa sem preizkusil še EF 28 - 135 mm f/3,5 - 5,6 IS in EF 50 mm f/2,5 makro. Ob teh Canonovih objektivih pa sem istočasno preizkusil še Pentax 18 - 35 mm f/3,5 - 5,6 s kamero *istD.

Objektivi

Ker na spletnih straneh e-Fotografija.si še ni nič napisanega o objektivih bom podal nekaj osnovnih definicij. “Camera Obscura”, soba z luknjico kot predhodnica današnjih foto kamer je na začetku slikarjem služila za prerisovanje. Preko majhne luknjice se svetloba prenese na zadnji del kamere. Seveda pa mora biti velikost luknjice in oddaljenost stene kamor se slika projicira v pravilnem razmerju, da dobimo ostro sliko. S tako kamero se da tudi normalno fotografirati na film. Težava je samo v predolgih časih osvetlitve. Ob prihodu prvih leč in nato teleskopov so z vse več izkušnjami optiki že znali izračunati prve objektive z več lečami. Fotografije so bile vse boljše, objektivi konstrukcijsko zahtevnejši, množičnost fotografiranja pa je prinesla nove in nove zahteve. V foto kamere so se iz filmskih kamer preselili tudi objektivi z izmenljivo goriščno razdaljo. Sprva s slabo kakovostjo, danes pa se je njihova kakovost že tako izboljšala, da večina fotografov uporablja samo še te objektive.

Opazili ste že, da se pri digitalnih kompaktnih kot DSLR kamerah definicija normalni objektiv spreminja od kamere do kamere. Na film smo v večini primerov fotografirali na 35mm (Leica) format filma in njegova diagonala 43mm nam je dala normalni objektiv. Pri tem filmskem formatu smo povzeli 50 mm objektiv za osnovnega. Tudi tu se velikokrat poudarja napačna definicija, da je kot ( 46 stopinj ), ki nam ga zajame normalni objektiv najbolj primerljiv s pogledom kot ga vidimo mi z očesom. V digitalnem svetu pa je formatov tipal s tem pa pojmovanj normalni objektiv vse več. Pa se tudi tu držijo goriščnice primerljive z diagonalo tipala. Dobro pa je, dokler se bolj ne poenotijo velikosti tipal ali pa se celo določijo standardi, da nam proizvajalci poleg pravih goriščnih razdalj zapišejo še ekvivalent iz vsem nam dobro znanega 35mm sveta. Vsaj tako delajo na kompaktnih kamerah. Pri DSLR kamerah, pa je treba upoštevati faktor izreza. Ne povečave goriščnice. Ampak izreza. To je zelo pomembno poudariti zaradi lastnosti, ki jih fotograf mora upoštevati pri fotografiranju. In ker so tipala v večini DSLR kamerah manjša kot 36 x 24 mm se nam spremeni tudi zajem slike, ki jo zariše objektiv. In sedaj nastopi problem zajema širokega kota. S film kamero 35 mm razreda in objektivom goriščne razdalje 28 mm zajamemo motiv v kotu 75 stopinj. Z digitalno refleksno kamero, ki uporablja tudi objektive za 35 mm razred, recimo Canon EOS 300D pa je kot zajema enak. Vendar objektivi za film v digitalni kameri zarišejo večjo sliko, manjše tipalo velikosti 22,7 X 15,1 mm pa zajame samo njen del. Sedaj v DSLR kameri s tipalom prej zapisane velikosti potrebujemo objektiv 35mm razreda goriščne razdalje 18mm, da nam manjše tipalo zajame enako površino motiva kot večji film. In smo tam, kjer je digitalna fotografija doma. V močno višjih cenah tehnike. Da so kamere dražje od analognih še nekako razumemo. Toda sedaj se spremeni še en element. Objektive z goriščnimi razdaljami pod 28 mm so v filmski dobi kupovali le pravi ljubitelji fotografije in profesionalci. Objektivi krajših goriščnic so tudi zelo dragi. In tisti ki si kupi recimo poceni DSLR kamero recimo EOS 300D, bo za objektiv s širokim kotom 20 mm (96 stopinj zajema) kot smo ga poznali pri filmu moral plačati več kot za kamero. Pa mu bo tak objektiv zaradi manjšega tipala in s tem izreza zarisane slike prinesel samo 32mm. Razen! Proizvajalci vedno najdejo rešitev za kupčev problem, to je večno premalo denarja. In so nam pri Canon postregli z novo rešitvijo. Objektivi serije EF-S. No zaenkrat je tu samo eden. Z njim so rešili kupce EOS 300D. Vedo, da kupci 10D že ne bi posegli po tem objektivu. Ne v smislu kakovosti, kar bomo spoznali v nadaljevanju ampak predvsem konstrukciji, ki za zahtevnega fotografa ni zadovoljiva.

Širokokotni objektivi

Velikokrat slišim, da objektivi krajših goriščnic rišejo bolje od tele objektivov. Pa je to mišljenje daleč od resnice. Da dosežejo širok kot zajema je že prva leča polna napak. Je velika in močno izbočena. Širokokotni objektivi imajo za prvo lečo še množico leč. Vsaka nadaljna leča usmerja svetlobo v željeno smer in popravila napako leče pred njo. In več leč doprinese več napak.

Tele objektivi

Teleobjektivi imajo manj napak. To lahko vidite že po MTF preizkusih. Leče so tudi tu velike, predvsem pri objektivih večje svetlobne moči. Toda zaradi manjšega kota zajema je prva leča mnogo manj izbočena kot pri širokokotnem, pa tudi leč v objektivu je manj.

Zoom objektivi (spremenljiva goriščnica)

Ti objektivi so med fotografe pričeli prihajati v 70-letih. Sprva so se jih fotografi otepali. Imeli so slabo svetlobno moč, povečini samo 2X-ni zoom in slabo risbo zaradi množice leč. Danes pa večina hobi fotografov uporablja samo te objektive. Konstrukcijsko so jih močno izboljšali in jim dodajali vse večji goriščni razpon. Toda tudi tu je zanka. Večji razpon pomeni več napak. Saj je treba objektiv prirediti za močno različne pogoje. Boljši objektivi imajo možnost spremembe goriščnice v razponu cca. 3X.

EF-S 18 – 55 mm

 

Že na primerjavi prve leče lahko opazimo, kako so z novo konstrukcijo EF-S objektiva pridobili na manjših lečah.

Do sedaj se je med DSLR kamerami samo Olympus odločil prirediti ohišje kamere in objektive tipalu. Ostali proizvajalci DSLR kamer, Canon, Pentax, Nikon, Sigma pa zaradi množice objektivov, ki jih imajo uporabniki film SLR kamer še vedno vztrajajo na ohišjih prirejenih za objektive 35mm razreda. In sedaj nastopi težava zajema širokega kota. Velikost izreza slike se giblje med 1,3X EOS 1D, Nikon 1,5X, EOS 10D in 300D 1,6X, Sigma 1,7X. In tako pri EOS 300D namesto kota zajema z goriščnico 18mm objektiva iz 35mm razreda ( 98 stopinj ) zarišemo na tipalo samo kot zajema 28mm ( 75 stopinj ). In ker so klasični objektivi 35mm razredu širokokotnikov konstrukcijsko zahtevni in s tem dragi je treba poiskati drugačno rešitev. Objektive je treba prilagoditi sodobni digitalni tehniki, oziroma manjšim tipalom. Ni več potrebe zarisati sliko v premeru kroga vsaj 43mm kolikor je diagonala filma. Sedaj je krog, ki ga projicira objektiv v kamero lahko mnogo manjši. Pri EOS 300D je premer lahko samo 28mm.

 

Levo EF-S, desno EF. Spodnja zelena črta kaže kje je stik s kamero. Srednja črta nam kaže do kje sežejo zadnje leče EF objektiva. Zgornja črta pa kaže do kje seže zadnja leča EF-S objektiva. Objektiv je prirejen samo za velikost tipala kot ga uporabljajo kamere 10D in EOS 300D. Vendar je prirejen izključno za samo EOS 300D. In prav je tako. Imel sem najcenejši objektiv EF 28 – 80 mm. Uporabljal sem ga na moji drugi starejši analogni kameri EOS 100, ki mi je služila za rezervo. Na EOS 3 pa! V sili še hudič muhe je. Ampak samo v sili!

In kako to doseči. Canon se je odločil za enostavno rešitev. EOS 300D še vedno ohranja mere od nastavka za objektiv do tipala prirejene objektivom 35mm razreda. Zaradi majhnosti tipala pa so zmanjšali zrcalo, ki odbija sliko v iskalo. S tem so dosegli, da je prostora od nastavka za objektiv do zrcala več in zadnje leče objektiva so prestavili bolj v notranjost kamere. Ker zaenkrat potrebujejo cenejše objektive samo za segment zajema širokega kota, je objektiv samo eden. In ker je objektiv konstrukcijsko drugačen, ga lahko nastavite samo na EOS 300D. So pa pri Canon naredili še eno pametno potezo. EOS 10D, 1D, 1Ds so v večini kupovali fotografi, ki so že prej imeli Canon opremo in v svojem polprofesionalnem ali profesionalnem delu tudi že uporabljali močno širokokotne objektive. EOS 300D, pa je kamera namenjena širokim množicam. In tem fotografom je treba za dobro ceno ponuditi tudi osnovni objektiv. In tako je nastal objektiv EF-S 18 – 55mm, ki nam zariše v kameri manjšo sliko kot so jo do sedaj objektivi prirejeni za film. S tem so lahko tudi leče manjše, kar doprinese tudi k večji kompaktnosti ( velikost samo 66mm, filter 58mm ) in posredno tudi ceni objektiva. Kljub goriščni razdalji 18mm pa ima objektiv kot zajema 75 stopinj. To pa je enako kot 28mm filmski objektiv.

In ker sem že zapisal “pametno odločitev”. Tudi drugi se trudijo na podoben način pridobiti krajše goriščnice. Toda Objektiv EF-S ima ceno samo 100 EUR, kar mu daje v tem razredu kamer veliko prednost. Ker je kamera združljiva tudi z preostalimi film objektivi pa možnost, da obdržijo tako stare Canon uporabnike, kot nove priklenejo na svoj sistem.

Kakovost

Cena je danes tisti argument, da mnogi posežejo po EOS 300D. Kupujejo ga tudi fotografi, ki med analognimi nikoli ne bi posegli po kameri tega uporabniškega razreda. EOS 300D nam sicer omogoča kakovostne fotografije primerljive z dražjimi. Toda uporabnost kamere je prirejena uporabnikom, ki s kamero ne rokujejo pogosto. No s tem zapisom se danes mnogi lastniki EOS 300D ne bodo strinjali. Toda počakajmo naslednje leto in nove modele DSLR kamer še nižjih cen.

V analognem SLR razredu jo lahko primerjamo z EOS 300V in ve se kdo je te kamere kupoval in kaj so zmogle. Seveda lahko tudi z temi kamerami fotografirajo tudi najbolj zahtevni profesionalci. Toda samo do določene meje. Od tam naprej kamera zataji, oziroma lahko fotografsko delujemo kakovostno samo z pravimi profesionalnimi kamerami. In ne pišem o kakovosti slike ampak o uporabnosti kamere same. In se takoj pojavi vprašanje. Kupiti EOS 300D z ali brez objektiva. Zaenkrat je EF-S objektiv dobavljiv samo v kompletu s kamero. In ker kupujejo to kamero tudi fotografi, ki Canon objektivov s močno širokim kotom še nimajo se iščejo odgovori, kaj kupiti.

Že po opravljenih prvih preizkusih sem vam svetoval, da se ta objektiv splača dokupiti. Nizka cena in dobra kakovost sta zadosti močna argumenta.

Sedaj pa sem si vzel čas in opravil preizkus z večimi Canon širokokotnimi zoom objektivi. Enak motiv sem zajel z večimi goriščnicami, z enako kamero EOS 300D, s stojalom, pod enakimi pogoji glede zaslonk in oddaljenosti od motiva. In lahko opazite na fotografijah, da v kakovosti zapisa večjih odstopanj sploh ni. Na majhni oddaljenosti cca. 30 cm ima sicer 16 – 40mm opazno boljšo kakovost zapisa od konkurentov. Toda v normalnih oddaljenostih od motiva te niso opazne. Tudi več kot 10X dražji objektiv ima močno povprečen zapis. Lahko celo rečem, da se tu potrjujejo moje na začetku zapisane besede kako s polno napakami zapišejo širokokotni objektivi motiv na tipalo. Vendar sedaj pišem samo o kakovosti zapisa s kamero EOS 300D in ne o uporabnosti objektiva. EF-S je le prirejen in narejen za uporabnike, ki z njim ne bodo vsakodnevno fotografirali, pogosto menjali objektive, jih izpostavljali vlagi, drobnemu pesku, prahu in dežnjim kapljam. Ve se za kaj je namenjen in v tem je odličen. Nasploh pa v razmerju CENA – KAKOVOST. Če že kupujete EOS 300D, ga kupite. Tudi če vam bo EOS 300D služila čez čas samo kot druga kamera, bo EF-S 18 – 55 mm zelo uporaben. Prav tako, če boste prodajali kamero. Za denar, ki ste ga odšteli za njega vam ne bo žal, če ga boste pustili na kameri za potrditev vaše cene in lažje prodaje. In verjemite. Mnogi kupci EOS 300D boste kamero kmalu ponudili v menjavo ali prodajo. Pa ne zaradi njene slabe kakovosti. Če vas je že ali vas bo fotografija pritegnila, to le ni kamera za vas.

Vedno priporočam. Kupite kamero za vaš namen.

In še nekaj. Kamera je tako slaba, kot je slab njen najšibkejši člen. In naj to ne bo objektiv.

Primerjave

Vse primerjave so bile narejene pod enakimi pogoji kar se tiče oddaljenosti od motiva, zaslonki, časa osvetlitve. Pri vseh posnetkih sem tudi uporabil stojalo. Vedeti pa je treba, da še posebej pri zoom objektivih se nam rado zgodi, da pri drugačnih pogojih glede oddaljenosti od motiva (predmetne razdalje) lahko dobimo drugačne rezultate. No ker pa sem fotografiral pod večimi pogoji v osnovno oceno glede objektiva verjamem.

Končna ocena

Objektiv je treba pogledati iz uporabniškega kota. To je objektiv namenjen hobi fotografom, ki želijo za malo denarja zajeti osnovne kote, ki jih pri fotografiranju potrebuje fotograf. In če pogledamo iz nam bolj razumljivih filmskih mer, je objektiv 28 - 90 mm vedno bila najbolj razširjena izbira. Mogoče si fotograf omisli še dodatni tele zoom objektiv. Canon ga je že predstavil. 55 - 200 mm, kar nam z EOS 300D prinese nam bolj poznane film goriščnice 88 - 320 mm. In smo tam. Canon je predstavil komplet, ki nam lepo kaže, da je kamera namenjena predvsem širokim množicam, ki bi rade že vstopile v DSLR svet s relativno poceni tehniko.

In če ostanem na EF-S 18 - 55mm. Kakovost slike je povsem primerljiva z dražjimi brati. Zaradi svoje kompaktnosti in drugačne konstrukcije prirejene manjšemu tipalo je majhen in lahek. Naj vas ne moti, da nima kovinskega nastavka za pritrditev na kamero. Kolikokrat pa boste menjali objektiv. Fotograf, ki pa si je že kupil EOS 300D, pa ga misli uporabiti za bolj zahtevna opravila, pa mislim, da bo EOS 300D zaradi mnogih pomakljivosti, ki so povsem razumljive v tem cenovnem razredu kamero prej prodal kakor pa ranil plastični nastavek. Tudi zunanje ostrenje, kar pomeni da se leče objektiva premikajo navzven in s tem objektiv spreminja svojo velikost in s tem postane bolj občutljiv za zunanje vplive prahu, dežnih kapljic in peska ne moti. Za tiste, katere je namenjen v večini primerov močno pazijo na svojo opremo. Svetlobna moč 3,5 - 5,6 tudi ni nič posebnega. Zopet bom zapisal v mejah normalnega v tem cenovnem razredu. Objektiv EF-S poglejte iz dveh pogledov, ki sem jih zapisal v uvodu. CENA, KAKOVOST. In če zraven še dodamo namen, zakaj ga bomo uporabili, potem smo dobili tisto formulo, ki nam govori v prid njenovega nakupa.

Ima seveda kup pomankljivosti, ki pa ne vplivajo na zgoraj zapisano, če ga pogledamo za katerega uporabnika je namenjen. Če ga pogledamo iz smeri zahtevnejšega uporabnika ali celo profesionalca, potem je bolje, da ga sploh ne preizkušamo. Toda objektiv ni namenjen za njih. Od preizkušenih objektivov 16 - 40 mm L odstopa. Vendar je cca. 10X dražji. 20 - 35mm je konstrukcijsko močnejši, namenjen že zahtevnejšim uporabnikom. Pa kot sem ugotovil po kakovosti zapisa nič boljši od EF-S 18 - 55mm. Zato je moja kombinacija povzeta kar od japončkov, ki so naredili preizkušano opremo. EOS 300D in EF-S 18 - 55mm. EOS 10D in 20 - 35mm in EOS 1D/1Ds 16 - 35mm f/2,8 ali 17 - 40 mm f/4.

Vsak namen ima vedno svoj zato. Seveda so lahko vaša mnenje drugačna. Vendar kar se ocene in namene tiče mislim da nisem zgrešil. Če pa boste objektiv pogledali samo iz enega zornega kota, potem pa ima lahko veliko pomankljivosti. Vendar. Na kamero EOS 300D paše EF-S 18 - 55mm tako kot "ata na mamo". In samo za to kamero in nižje kakovostne modele naj tudi ostane!

Primeri

Najprej sem fotografiral motive da sem si ogledal ločljivost. Skalo z linijami sem fotografiral iz bližine cca. 35cm, odvisno od kota zajema objektiva. Zemljevid pa sem posnel iz oddaljenosti, da sem pri različnih goriščnicah zajel celoten zemljevid.

Pri obeh motivih pa sem opravil izrez, za boljšo ponazoritev kaj objektivi zmorejo. V prvem motivu kjer sem fotografiral iz bližine, je samo objektivu serije L uspelo zarisati tudi 2,5 linije na mm. EF-S pa se je odrezal enako dobro kot EF 20 - 35mm.

 

EF 17-40mm L (27 - 64 mm) pri 17 mm, 1/125", f/8, oddaljenost od motiva 35 cm. S tem objektivom sem v tem območju dobil najboljše rezultate. Predvsem pa je ta objektiv konstrukcijsko namenjen profesionalni uporabi. Čvrsta izdelava, notranje ostrenja, svetlobna moč 4. Res, da svetlobna moč tega objektiva ni 2,8, kot smo je vajeni pri profesionalnih objektivih. Samo ima ta objektiv pri tej kakovosti močan zoom še nasploh če vemo da je najmanjša goriščnica 17mm. Pri svetlobni moči 2,8 bi bila kakovost slike zaradi velikosti leč in konstrukcije slaba.

 

EF-S 18-55mm pri 18 mm, 1/125", f/8, oddaljenost od motiva 38 cm. Ta objektiv ima že težave pri ločljivosti 2 linij na mm. Je pa glede na ceno samo 100 EUR vsekakor odlična izbira za k kameri EOS 300D. In po zapisu nič slabši od konstrukcijsko močnejšega objektiva EF 20 - 35mm.

 

EF 20-35mm pri 20 mm, 1/125", f/8, oddaljenost od motiva 35 cm. Kljub vsaj trikrat višji ceni od EF-S objektiva se v poglavju ostrine ne obnese nič bolje. Za film kamero mi je bil ta objektiv s goriščnico 20mm dobra rešitev. Sedaj pa z njim dobim izrez kot da bi fotografiral s goriščnico 32mm, kar pa je velikokrat premalo. In tu so težave, ki jih imamo Canon uporabniki. Ker nimajo konkurence, so njihovi najboljši objektivi pregrešno dragi. Edina možna alternativa je trenutno samo Sigma.

 

EF 28 -135mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 28mm in oddaljenosti od motiva 50 cm. Še en objektiv, ki me spremlja že kar nekaj časa. Za mene je to eden najbolj univerzalnih objektivov. Njegov namen ni vrhunska risba ali čvrstost. Ampak predvsem omogočiti kakovosten posnetek v čimbolj razširjenem področju. To pa nam omogoča močan razpon goriščnic 28 – 135mm in IS (stabilizator slike).

 

EF 20 - 35mm, f/3,5 - 4,5. Fotografirano pri 35mm in oddaljenosti od motiva 50 cm.

 

EF-S 18 - 55mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 35mm in oddaljenosti od motiva 50 cm.

 

EF 28 -135mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 45mm in oddaljenosti od motiva 50 cm.

 

EF 17 - 40mm L, f/4. Fotografirano pri 40mm in oddaljenosti od motiva 50 cm.

 

EF-S 18 - 55mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 55mm in oddaljenosti od motiva 50 cm.

Pri fotografiranju zemljevida se lepo vidi, kako neostro je zarisana slika. Samo črke večjih mest so berljive. Napisi manjših krajev so neberljivi. Vendar je treba vedeti, da si v večini primerov fotograf ne ogleduje posnetkov v tako velikih povečavah. Tudi risba pri fotografiranju s širokokotnim objektivom v večini primerov ni tako pomembna kot s drugimi objektivi. Ponavadi samo pri fotografiranju s tele objektivi opazimo ostro zarisan las pri portretu, številke na tablicah itd. Pri fotografiranju s širokokotnimi objektivi iz oddaljenosti je na sliki toliko informacij, da na ostrino niti nismo pozorni. Oglejte si vaše fotografije, ko ste recimo fotografirali naravo. Če ste fotografirali z nekaj metrov oddaljenosti od motiva, se listov na drevesu sploh ne opazi. Kolikor toliko zadovoljivo ostrino pokaže edino 50mm makro objektiv. Vendar je treba vedeti, da tudi ta objektiv konstrukcijsko ni namenjen v prvi vrsti fotografiranju oddaljenih motivov. Namenjen je fotografiranju iz bližine.

 

EF-S 18 - 55mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 18mm in oddaljenosti od motiva 3m. V oddaljenosti od motiva 3m sem pri 18mm in 20mm fotografiral zemljevid in nato naredil povečavo. Na sliki lahko opazite kako močna je neostrina širokokotnih objektivov. Sama fotografija posneta s temi objektivi se vam zdi dobra. Saj je ponavadi pri širokokotnih objektivih na sliki množica informacij. Toda lahko se še toliko trudite, izberete najboljše objektive. V oddlajenosti nekaj metrov od zajetega motiva na fotografiji ostrine ne bo.

 

Tudi z EF 20 - 35 mm pri goriščnici 20mm ni nič bolje. Ostrine ni.

 

EF 28 - 135mm IS, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 28mm in oddaljenosti od motiva 3m.

 

EF-S 18 - 55mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 35mm in oddaljenosti od motiva 4m.

 

EF 20 - 35mm. Fotografirano pri 35mm, oddaljenost od motiva 4m.

 

EF 28 - 135mm IS, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 35mm in oddaljenosti od motiva 4m.

 

EF-S 18 - 55mm, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 55mm in oddaljenosti od motiva 5m.

 

EF 50mm makro f/2,8. Oddaljenost od motiva 5m.

 

EF 28 - 135mm IS, f/3,5 - 5,6. Fotografirano pri 135mm in oddaljenosti od motiva 5m.

 

Takole pa zariše sliko objektiv EF 50mm makro v razmerju 1:1. Toda pri večjih oddaljenostih se ločljivost zapisa močno zmanjša.

Zgornje slike so namenjene prikazu kaj objektivi v resnici zmorejo. Sami si takih povečav nikoli niste ogledali. Tudi ni bilo potrebe, saj so za normalno delo dobri in redki potrebujejo zares vrhunsko optika za čimboljšo ločljivost in s tem ostrino. Pri spodnjih dveh slikah, ki sta tudi izrez celotne slike pa sem opazil kaj v praksi pomeni večja ločljivost oziroma boljši zapis objektiva. Tu me je EF-S 18 - 55mm pozitivno presenetil. Pod temi pogoji se je mnogo bolje odrezal kot krepko dražji EF 20 - 35mm. V naslednjem II. preizkusu pa si bomo ogledali fotografije normalnih motivov, kakršne v večini primerov tudi fotografiramo s temi objektivi. Tam pa se vidi, da je tudi močno pomembna uporabnost objektiva.

 

EF-S 18 - 55mm, 18mm, f/11. Tu pa pravo presenečenje. Ceneni objektiv za 100 EUR krepko prekaša tako v ostrini kot kontrastu trikrat dražji EF 20 - 35 mm.

 

EF 20 - 35mm, 20mm, f/11. Fotografiral sem iz stojala, zato vem da posnetek ni stresen. Torej očitno pri tej oddaljenosti od motiva in zaslonki 11 EF-S mnogo bolje zariše motiv na tipalo. Novi objektiv EF-S le ni ceneno kukavičje jajce. Predvsem mislim, da se tu pokaže prednost prilagoditve objektiva tipalu.

Tehnični podatki – Canon EF-S 18-55mm f/3.5-5.6

 

Goriščna razdalja in svtlobna moč

18-55mm f/3.5-5.6

Konstrukcija leč

11 elements in 9 groups

Premaz

Super Spectra Coating

Vidni kot po diagonali

74° 20’ - 27° 50’

Vidni kot vertikalno

 45° 30’ - 15° 40’

Vidni kot horizontalno

64° 30’ - 23° 20’

AF sistem pogona

DC motor

Ročno ostrenje

Možno

Možnost ostrenja

0.28m do neskončnosti

Največja povečava (x)

0.10 (široki kot); 0.28 (tele nastavitev)

Tip nastavka

Canon EF nastavek (objektiv samo za EOS 300D)

Najnmanjša zaslonka

F/22-38 (f/22-36 pri kamerah ki uporabljajo stopnjo 1/3-zaprtja zaslonke)

Število lamel zaslonke

6

Filter premer

58mm

Extension Tube EF12 II

Združljivo

Extension Tube EF25 II

Združljivo

Premer x dolžina (mm)

68.5 x 66

Teža (g)

190

Svetlobni ščitnik

ET-60C (opcija)

Pokrov

E-58

Zaščitna vreča

LP814 (opcija)

Zunanja barva

Črna

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com