Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Olympus Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
30.01.2006 14:35

 

Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8

 

Na področju objektivov kateri pokrivajo tele področje (ozki kot zajema), se ne dogaja veliko. Odkar je AF doba poskrbela, da so ostali v igri samo še japonski proizvajalci, jih niti ni ostalo več veliko. Prav tako pa vse proizvajalce DSLR kamer bolj kot objektivi z ozkim kotom, muči široki kot zajema. Zato vsi proizvajalci objektivov glavne napore usmerjajo v objektive za široki kot. Vse kamere za hobi in večina njih za profesionalno fotografijo, je ostala na manjših tipalih in s tem zajemom manjšega dela motiva, kot smo bili to vajeni na polno formatnih 35mm kamerah. »Krop« faktor, je tako za proizvajalce kot kupce nekaj novega in treba je narediti in kupiti nove objektive. Proizvajalci DSLR kamer, ki so že imeli svoje SLR kamere, pa so v večini primerov dobro dopolnjeni v ponudbi tele objektivov. Od neodvisnih proizvajalcev jim je ostala resen tekmec samo Sigma.

 

 

Z objektivom se ravna zelo enostavno. Obroča za nastavitev ostrine in spreminjanje goriščnic sta široka in dobro dosegljiva.

 

 

Dolžina objektiva je 276mm, premer 124mm, teža 3270g.

 

Glede na dejstvo, da se je Olympus med ponudnike kamer z izmenljivimi objektivi vrnil šele v letu 2003, je trenutno edini, ki nam nudi novosti tudi na področju zoom objektivov z daljšimi goriščnicami in svetlobno močjo 1:2,8. Zaradi prilagodljivosti objektivov na njihov lastni 4/3 sistem nudi objektive, ki so v nekaterih elementih drugačni od do sedaj znanih. Olympus objektivi imajo enak kot zajema kot objektivi, ki izhajajo iz 35mm sistema, a pri polovični goriščnici. Tipalo 4/3 sistema je za polovico manjše (18x13,5mm) kot tipalo polnega 35mm formata (36x24mm). Zato Olympus objektivi nimajo tistega sedaj že dobro poznanega »krop« faktorja, saj rišejo samo nekaj mm več od diagonale njihovega tipala. Ostali objektivi iz 35mm razreda še vedno rišejo nekaj mm več kot polni format 36x24mm.

 

 

Tripod je pri tej teži objektiva že skoraj nujni del opreme.

 

Razlika je v tem, da moramo pri »krop« kamerah (skoraj vse DSLR kamere konkurenčnih proizvajalcev imajo tipala manjša od 35mm) upoštevati, da del slike, ki jo objektiv zajame, ne pade na tipalo. In tako prihaja še danes do napačne razlage, da se nam pri DSLR »krop« kamerah podaljša goriščnica, ali da imajo Olympus objektivi za 2X podaljšano goriščnico naproti klasičnim objektivom. Zaradi različno velikih tipal prihaja do različnih izkoristkov objektivov in zarisa motiva na tipalo kljub enakim kotom, katerega zajema objektiv. Zaradi prilagodljivosti sistema ima Olympus določeno prednost pred drugimi. Kako pa se bo drugačen 4/3 sistem v resnici izkaz, pa bo pokazal šele čas. Na začetku ima vsak proizvajalec množico težav, katere je treba odstraniti, ali pa današnje tehnične zmožnosti, še ne dosegajo tistega kar miselno napredni sistem v teoriji že lahko nudi.

 

 

Objektiv je narejen izredno kakovostno in robustno. Je tudi zaščiten proti vlagi, prahu in brez težav tudi dežnim kapljam.

 

Nekateri Olympus Zuiko Digital objektivi (150mm f/2.0, 300mm f/2,8 in 50-200mm f/2,8-3,5) svojo prednost že izkazujejo. Ta je predvsem glede na račun manjše velikosti in teže glede na kote zajema pri klasičnih objektivih. Tudi svetlobna moč je lahko pri enakih vrednosti glede kota zajema, teže in velikosti večja. A objektiv Zuiko 35-100mm f/2.0 je pokazal, kako hitro za zaslonko večja svetlobna moč izniči nekatere prednosti sistema in prilagodljivosti optike manjšim tipalom. Objektiv 35-100mm f/2.0 me ni prepričal prav iz pogleda najavljene prednosti 4/3 sistema. Objektivi naj bi po besedah Olympus predstavnikov (intervju o sistemu E1), (intervju o razvoju Olympusa) ob predstavitvi 4/3 sistema imeli višjo kakovost, večjo svetlobno moč, bili naj bi občutno manjši in lažji od konkurenčnih prirejenih za »krop« kamere.

Tokrat pa sem preizkusil že nov objektiv, ki me je iz pogleda 4/3 prednosti navdušil podobno kot že 150mm f/2.0, 300mm f/2,8 in 50-200mm f/2,8-3,5.

 

 

Na spodnjem delu kamere pri bajonetu je gumb, s katerim nastavljamo omejitev ostrenja.

 

A tudi ta objektiv ne nudi tistega, da bo lažji, manjši od polno formatnih objektivov. Sigma ima objektiv 120-300mm f/2,8. Na »krop« kamerah razmerja tipala 1,6X imamo z njim zaris slike na tipalo zelo podoben kot z objektivom Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8. To je 198-480mm in prav tako svetlobno moč f/2,8. S tem, da je Sigma za 5mm manjša in za 700g lažja. Je tudi krepko cenejša. Nisem pa je še preizkusil v praksi, zato te primerjave med njima ne morem podati.

Želim samo poudariti, da ne drži povsem trditev, da nam bo 4/3 sistem nudil manjše in lažje objektive. A zaenkrat ima samo Sigma (po tehničnih specifikacijah in zajemu slike) primerljiv objektiv.

 

 

Širok obroč nam omogoča natančno nastavljati spremembo goriščnice tudi z rokavicami.

 

Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8

Objektivi z ozkim kotom zajema (pod 10 stopinj po diagonali) in svetlobno močni so najbolj razširjeni prav med profesionalnimi fotografi. Pravzaprav imajo na razpolago optično res kakovostne, samo tiste s fiksnimi goriščnicami. Tele zoom objektivov, ki bi nam omogočali zaslonke f/2,8 ni veliko. V večini primerov pridemo z njimi največ do goriščnice 200mm (Sigma 300mm), kar nam na »krop« DSLR kamerah, da kot zajema kot da fotografiramo v polnem 35 formatu s 300/320mm objektivom (Sigma 450/480mm). Olympus pa nam zaradi prilagodljivosti objektivov manjšemu tipalu nudi objektiv, ki ima kot zajema enak, kot da bi uporabili 180 – 500mm objektiv na klasični 35mm kameri in cca. 120 – 320mm na »krop« kamerah. (Cca. Zato, ker ima večina proizvajalcev faktor 1,5X, Canon pa 1,6X). Toda seveda, Zuiko 90 – 250mm nam nudi nekaj več. Omogoča nam kakovostno sliko in izredno svetlobno moč, katero poznamo pri klasičnih objektivih s podobnimi ozkimi koti zajema samo pri fiksnih objektivih.

 

 

Obroč za premik kamere na stojalu, v horizontalni/vertikalni položaj.

 

Če me objektiv Digital Zuiko 35 – 100mm f/2.0 ni prepričal že z možnostjo držanja in prevelike teže na prednjem delu (iz pogleda na konkurenčne s podobnimi koti zajema), pa je 90 – 250mm povsem nekaj drugega. Glede na njegove kote zajema, si na težo in velikost pripravljen. A vseeno mi daje občutek, da z njim laže rokujem kot s 35 – 100mm. Toda kljub manjšim goriščnicam za enak kot zajema (max. 250mm), pa zaradi njegove teže 3270g težko fotografiramo iz roke. Zato je pri fotografiranju z njim enonožno stojalo zelo priporočljivo, da ne pride prekmalu do stresenosti slike.

 

 

Gumb na zgornjem robu objektiva nam zaklene trenutno nastavljeno nastavitev.

 

Dolžina objektiva Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8 je 276mm, premer kar 124mm. Sestavljen je iz 17 leč v 12 skupinah. Tri leče so posebno brušene ED, ki pripomorejo k manjši disperziji svetlobe. Najbolj zaprta zaslonka je 22, najbližja oddaljenost in možnost ostrenja objektiva je od 2,5m.

Objektiv se z levo roko dobro podpira. Na spodnjem delu objektiva je gumb s katerim določamo možnost ostrenja od neskončnosti do najbližje možnosti 2,5m, ali pa nastavimo omejitev od neskončnosti do samo 8m, oziroma od samo 8m do 2,5m. Z nastavitvijo omejitve smo lahko pri ostrenju hitrejši, saj kameri ni potreben tako dolg zasuk leč. Premik obroča za goriščnice na sredini objektiva je velik in lahko vodljiv. Če delujete brez stojala in vas nastavek za stojalo na objektivu moti, ga lahko obrnete. Višje je obroč za ostrenje. Tudi ta kot pri ostalih Olympus Digital objektivih je elektronsko voden in se ga je treba še navaditi, če smo vajeni objektivov drugih znam, ki nam takega načina premika obroča za ostrenje ne nudijo. Na vrhnjem delu kamere so še trije gumbi s katerimi zaklenemo trenutno nastavljeno ostritev. Na objektiv lahko dodamo tudi filter, ima pa premer kar 105mm.

Sam objektiv pa je narejen izredno kakovostno in robustno. Je tudi zaščiten proti vlagi, prahu in brez težav tudi dežnim kapljam. 

  

 

Brez monopoda s tem objektivom ne gre. Kaj hitro imamo kljub odlični svetlobni moči objektiva predolge čase osvetlitve in s tem stresen posnetek. Tudi zaslonka 2,8 ni vedno uporabna. Če si želimo več globinske ostrine, ali pa višjo kakovost zapisa pri bolj zaprti zaslonki, fotografiranje iz roke ni mogoče ne, da bi bil posnetek stresen.

$$PAGE$$

 

Pri vseh spodnjih posnetkih so narejeni izrezi 1:1.

 

 

V praksi

Objektiv sem preizkusil z njegovim slabšim členom. To je kamera E-1. Verjamem, da bo že tako solidna hitrost ostrenja z naslednico E-1 še boljša. Prav tako sama ostrina in kakovost slike. A kot sem zapisal že pri preizkusu objektiva 35-100mm. Olympus si želi izgraditi sistem objektivov in pridobiti z vstopnimi DSLR modeli večjo bazo uporabnikov, saj je tu naproti konkurenci še v ozadju. Toda večina njihovih zoom objektivov je v višjem kakovostnem razredu in razen na tele področju jih le redko katero podjetje lahko ponudi kaj več.

Objektiv Zuiko Digital ED 90-250mm 1:2.8 se je pri bližnjih in oddaljenih motivih izkazal bolje kot 35-100mm. Vsaj kar se tiče razlike med zaslonkami od f/2,8 do f/11 je veliko bolj umirjen. Tudi ta objektiv pri odprti zaslonki f/2,8 ni tako oster, oziroma je mehkejši kot kasneje pri f/5,6 ali f/8. Toda brez vseh zadržkov bi ga uporabljal pri najbolj odprti zaslonki. Pri Zuiko Digital ED 35-100mm f/2.0 ti zadržki ostajajo (glej test), saj je risba krepko slabša kot pri srednjih zaslonkah.

Če zaključim. Potreboval bi samo še boljši elektronski del v ohišju (upam na skorajšnjo zamenjavo E-1) in bi me komplet kamere in tega objektiva povsem zadovoljil. Sedaj sem navdušen samo nad objektivom. A kamere se hitro menjajo, objektivi zelo počasi. Zato je kar prav, da nam Olympus že nudi tako kakovostno optiko. Z novejšimi kamerami se bo izkazala kot odlična izbira.

 

Cena objektiva (cca. 1.3M tolarjev) pa nam že pove komu je objektiv namenjen. Le redki si ga bodo tudi privoščili in uporabljali. To bodo samo profesionalni fotografi in ljubitelji z globljimi žepi. Ob naslednici E-1 pa bo najbrž tudi za ta objektiv več zanimanja.

Vsekakor pa nam s temi odličnimi objektivi Olympus nakazuje, da so kljub močni konkurenci odločni vztrajati in obstati v DSLR razredu.

Sedaj čakam že na njihov naslednji biser. To je Zuiko Digital ED 150mm 1:2.0. Za krajši čas sem ga že imel v rokah, a za resen test premalo. Zato čakam na še eno priložnost. 

 


 

Vse slike so izrezi 1:1.

 

100ISO, 90mm, f/8. Oddaljenost od motiva 3m.

 

100ISO, 90mm, f/8. Oddaljenost od motiva 3m.

 

100ISO, 250mm, zaslonke od leve po stolpcih 2,8 - 4 - 5,6 - 8. Oddaljenost od motiva 3m. Pri branju linij, razlik v zapisu niti ne opazimo.

 

90mm, f/2,8. (Motiv pri vseh goriščnicah oddaljen 2,6m)

 

90mm, f/4,0.

 

90mm, f/5,6.

 

90mm, f/8,0. Pri zgornjih posnetkih opazimo razliko predvsem v različni globinski ostrini, več risbe pri bolj zaprtih zaslonkah, malo slabši ostrini pri f/2,8 naproti bolj zaprtim zaslonkam.

 

150mm, f/2,8.

 

150mm, f/4,0.

 

150mm, f/5,6.

 

150mm, f/8,0. Tudi pri zaslonki 2,8 se objektiv izkaže zelo dobro. Odstopa samo ostrina pri f/5,6. Pri f/8 je že malo slabša.

 

250mm, f/2,8.

 

250mm, f/4,0.

 

250mm, f/5,6.

 

250mm, f/8,0. V ostrini (razen globinske) niti ni opazne razlike. Pri preizkusu fotografiranja bližnjega motiva (2,6m) deluje objektiv odlično. Samo pri nižjih goriščnicah je opazna razlika med f2,8 in bolj zaprtimi.

 

90mm, od leve, f/2,8 - f/4 - f/5,6.

 

90mm, od leve, f/8 - f/11. Pri oddaljenosti od motiva cca.25m se opazijo večje razlike v zapisu med različnimi zaslonkami. Vendar je pri f/2,8 še vedno zadovoljiva ostrina, da lahko objektiv brez težav uporabljamo tudi prei zaslonki f/2,8.

 

150mm, od leve, f/2,8 - f/4 - f/5,6.

 

150mm, od leve, f/8 - f/11. Tudi pri srednjih goriščnicah so pri tej oddaljenosti motiva zelo podobni rezultati.

 

250mm, od leve, f/2,8 - f/4 - f/5,6

 

250mm, od leve, f/8 - f/11. Pri vseh goriščnicah nam objektiv pri bolj oddaljenih motivih riše zelo podobno.

 

250mm, od leve, f/2,8 - f/4 - f/5,6. Odaljenost motiva cca.35m.

 

250mm, od leve, f/8 - f/11. Zelo lepo se vidijo razlike v zapisu pri tazličnih zaslonkah. Na vseh fotografijah se opazi, da ima izredno dobro rešeno kromatsko aberacijo. Tri ED leče odlično opravijo svoje delo.

$$PAGE$$

V večini primerov različnih preizkusov je nekako takole. Laboratorijski nam prinesejo množico grafov in številk. A ti nam zelo malo povedo kako se objektiv resnično obnese v praksi. Kaj nam pove razlika v oceni kamere ali objektiva med 80 in 85. V številkah veliko! A v praksi? (Kmalu bom objavil članek na temo izbire kamere po točkah). 

Ko primerjaš objektive med seboj ali pa objektiv preizkusiš pod različnimi nastavitvami, pa hitro opaziš množico razlik in napak. Le te pa lahko hitro izginejo, ko preizkusiš objektiv v praksi pri svojih priljubljenih motivih. Lahko fotografiraš s poceni objektivom, kateri se v laboratorijskih testih zelo slabo oceni, a na vaših fotografijah in vašem načinu fotografiranja teh slabosti ne boste opazili. Le te se vam pokažejo šele naproti boljšim objektivom, ko sami vidimo primerjavo. In tudi tu je še ena varovalka. To je velikost, teža in največja, cena objektiva. Lahko vidite še tako očitno razliko v kakovosti zapisa, če je cena previsoka, se za menjavo ne boste nikoli odločili.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com