Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Olympus Zuiko Digital ED 35-100 mm f/2

Avtor:Matjaž Intihar
30.09.2005 13:03

 

Ob imenu Olympus še vedno dobim močno pozitiven naboj. V intervalih me spremlja od leta 1976 in kamere OM-1, preko malega filmskega kompakta mju mini zoom, ki je bil dolga leta moj sopotnik in rezervna kamera ob SLR kamerah na vseh foto dogodkih. Zamenjal sem ga z digitalnim mju 300, ki je odprl pot »all weather« kamer med kompaktne kamere. Olympus C-7070 pa mi odlično služi za studijsko snemanje vseh preizkusnih kamer in ostale predstavljene opreme, na spletni strani e-fotografija.com. Torej, Olympus me vseskozi spremlja in mi nudi kakovosten tehnološki suport.

 

Leta 1986 so prenehali z razvojem analognih AF SLR kamer. Enostavno je prišel trenutek, ko so videli, da razvoj stane preveč in na trgu so ostali kot eden od vodilnih proizvajalcev kompaktnih kamer. Toda slava ZUIKO izmenljive optike, kot tista v mju kamerah  je ostala in je hvaljena še danes.

 

V letu 2002 pa je prišla napoved nove, male Olympus »revolucije«. Olympus se vrača med ponudnike SLR kamer, tokrat v digitalnem razredu. Pokazali so svoj sistem in razmišljanje pri razvoju kamere. 4/3 sistem, ki je nastal že pred desetletji pri razvoju Vidicon cevi, so uporabili pri svoji lastni DSLR kameri. Olympus E-1 je bil produkt znanja Olympus inženirjev pri razvoju ohišja in objektivov, Kodak pa je prispeval CCD in elektroniko. In zelo dobro se spomnim sledeče razlage 4/3 sistema Olympus-ovih inženirjev. "Naš sistem vam nudi poleg ostalih tehnoloških novosti, predvsem možnost uporabe lažjih in manjših objektivov pri enakem kotu zajema kot ga nudi konkurenca". In res je bilo tako! To sta objektiva Digital Zuiko 14 – 54 mm f/2,8 – 3,5 (ekv.35mm je 28 – 108mm) in 50 – 200mm f/2,8 – 3,5 (ekv.35mm je 100 – 400mm) tudi nudila.

 

 

S stranske strani lahko dobro vidimo, kako je teža objektiva povsem na prednjem delu objektiva.

 

V letošnjem letu pa je sledilo prvo presenečenje. Najprej sem se začudil nad velikostjo in težo objektiva 7 – 14mm f/4 (ekv.35mm je 14 – 28mm). A tu sem si rekel! Dobro, zoom objektivov s tako kratkimi goriščnicami še ni bilo, torej mora že tako biti, da so obdržali visoko kakovost zapisa.

A pri novem objektivu, ki ima goriščnice samo 35 – 100mm f/2.0 (ekv.35mm je 70 – 200mm), mi dolžina 213,5mm in širina 96,5mm ter teža 1650g brez in 1800g z adapterjem za stojalo nikakor ne gredo v račun. Torej, sledi največje vprašanje kar samemu sebi. Kje je tista obljubljena prednost glede majhnosti in nižje teže pri enakih kotih zajema? Za primerjavo, Canon 70-200 IS USM f/2,8 je dolg 197mm in težak 1570g. Nikon AF-S VR 70 – 200mm f/2,8 pa ima dolžino 215mm in težo 1470g. Res je, da ima Zuiko svetlobno moč kar 2.0, a ima zato še enkrat krajše goriščnice. V primeru, da izrežemo sliko iz tipala Canon, Nikon ali Minolta v enakih dimenzijah, pridobimo na kotu zajema motiva, kot bi v klasičnem leica formatu uporabljali objektiv 140 – 400mm f/2,8. Tu pa že pridemo, do tiste dileme, ki me najbolj muči. »Kje je tista prednost glede majhnosti in nižje teže, pri enakih kotih zajema.«

 

 

Bajonet se odlično prilega na kamero in nima nobenega nepotrebnega hoda.

 

Objektiv Zuiko Digital ED 35-100 mm f/2

Najprej naj omenim. Olympus si po težavah s kamero E-1 trenutno najprej želi v višjem razredu zagotoviti široko paleto objektivov. Od tistih za amatersko uporabo (14 - 45mm, 40 - 150mm, 18 - 180mm), kot tistih za zahtevne profesionalce. Nato pa bodo trgu predstavili kamero, ki naj bi jim omogočila tisto, kar so že želeli z E-1. Množično vstopiti v razred zahtevnih fotografov, ter preko njih začeti prodajati najdražje objektive iz svoje, vse širše Zuiko Digital serije. Med njimi je tudi preizkušeni 35 - 100mm f/2.

Prednost majhnega, visoko ločljivega tipala omogoča Olympus-u, da izdela objektive z manjšimi goriščnicami a še vedno enakim kotom zajema, kot tisti za kamere polnega Leica formata. In ne samo to. Objektiv Zuiko Digital ED 35-100 mm f/2 prikazuje, da se lahko za približno enako velikost in težo, da narediti objektiv, ki ima vrhunsko svetlobno moč, do sedaj videno samo v objektivih s fiksno goriščnico. In tu so pri Olympus-u naredili korak naprej. A seveda za vsaj po mojem mišljenju krepko previsoko "ceno". Objektiv je za ta razred kar naenkrat velik in težak. In to zadnje povsem dobesedno.

Predno sem se odločil zapisati ta zapis, sem vsaj 14 dni krepko razmišljal, kaj je vodilo Olympus inženirje v razvoj in ponudbo tega objektiva. In drugega odgovora kot to, da dokažejo kako lahko naredijo objektive z večjo svetlobno močjo od konkurence nisem našel. Pa če tudi na račun drugih napak. Kaj bo med kupci prevladalo, svetlobna moč ali uporabniška vrednost pa bo pokazal čas.

 

 

Navoj za filter je 77mm.

 

Ko sem objektiv prijel v roke, sem ga takoj primerjal s konkurenčnimi 70 – 200mm f/2,8, Canon, Nikon, Minolta. So približno enake velikosti, a lažji za cca. 100g in več, ter Canon in Nikon s tehnologijo stabilizacije slike v objektivu in Minolta v kameri.

Toda, če so tehnične razlike posledice razvoja in mnogim fotografom niti ne vplivajo na kakovost njihovega načina fotografija, pa me je najbolj zmotila teža objektiva Zuiko 35 - 100mm f/2 in predvsem njena razporeditev na prednji del objektiva. Verjeli ali ne. Po nekaj sekundnem držanju kamere E-1 in objektiva 35-100mm f/2, mi je roka začela močno drhteti. Nepravilno razporejena teža objektiva opravi svoje. Da je s težo, ki je na prednji strani nekaj hudo narobe govori tudi dejstvo, da sem imel naslednji dan na levi roki vnetje mišic. Kot da bi fotografiral z mnogo težjimi objektivi.

Krajše goriščnice in zaslonka f/2.0 pa naj bi nam nudila eno večjo prednost. Ne potrebujemo načina stabilizacije slike, ko jo je treba v slabših svetlobnih pogojih pri objektivih z 2X daljšimi goriščnicami 70 – 200mm f/2,8 že uporabiti. A tu je zopet nagajala teža objektiva, oziroma njena razporeditev na prednji del. Ker zaradi zajetne nepravilno razporejene teže hitro utrudiš roko s katero držiš objektiv, se nam kamera in objektiv močneje treseta in teh prednosti pri tem objektivu ne občutimo. Na žalost moram zapisati, da sem bil v načinu delovanja z objektivom razočaran. Pričakoval sem majhen, lahek objektiv, a dobil najtežjega, ki nudi kote zajema od cca. 34 – 12 stopinj (70 - 200mm, 35mm format).

 

 

Kljub majhnemu tipalu pa ima objektiv velik premer izhodne leče.

 

Ob pregledu tehničnih karakteristik pa spoznamo, da so se pri Olympus močno trudili. Objektiv ima kar 21 leč, postavljenih v 18 skupin. Narejen je izredno trdno in verjamem, da mu tudi kakšen udarec ob trdno površino ne pride kmalu do živega. Nudi nam notranje ostrenje in premik goriščnic. Kar pomeni, da se med ostrenjem ne vrti prva leča ali med premikom goriščnic spreminja velikost objektiva. Zaslonka ima kar 9 lamel kar omogoča lep zaris kontrastnih elemntov v neostrini. Zaslonko lahko zapremo v najvišji vrednosti do 22. Vrtenje obročev za ostrenje in zoom teče izredno gladko, kar tudi kaže, da so se v tehniki objektiva zelo potrudili. Najbližja oddaljenost od motiva za še izostreni motiv je 1,4m. Da je objektiv namenjen predvsem profesionalnim uporabnikom pa poleg cene in kakovosti govori še dejstvo, da je zaščiten proti visoki vlagi, prahu in dežnim kapljam.

 

 

Za ta objektiv bo treba kmalu ponuditi kaj novejšega kot E-1. Olympus pa nam ponuja že 15 objektivov, ki pokrivajo območje goriščnic od 7 - 300mm (ekv.35mm 14 - 600mm).

 

Ob praktičnem delu pa sem prišel do prvih razočaranj. Pri sončni svetlobi a s polno oblakov, skoraj nisem mogel delovati pri zaslonki 2.0. Najkrajši čas zaklopa 1/4000 sekunde je bil v mnogih primerih premalo in marsikateri posnetek pri tej zaslonki ni uspel. Oziroma sama kakovost slike je pri zaslonkah 2,0 ali 2,8 povprečna. Pričakoval sem več. Tudi hitrost ostrenja še vedno ne postavlja ta objektiv v želeno vejo športne in reporterske fotografije. In če zopet pogledam iz stališča konkurence. Zaslonko razlike med 2,0 in 2,8 lahko kompenziramo z višjim ISO. Tudi v tem elementu se pričakuje novost od razvijalcem tipal za 4/3 sistem.

 

Škoda. Olympus je s tem objektivom obljubljal veliko. A ponudil nam je težak objektiv pri katerem njegova glavna prednost, to je velika svetlobna moč, nikakor ne pride do izraza. Še vedno mislim, da bi moral Olympus izkoristiti možnost, narediti manjše in lažje objektive, pa čeprav bodo imeli »samo« še zaslonko 2,8. A to bi bila pri tem objektivu prava rešitev. Bil bi lažji, manjši in po vsej verjetnosti kakovostnejši pri zarisu pri odprtih zaslonkah.

 

Da pa Olympus zna slediti tej strategiji, oziroma jo je znal, sta nam že pokazala Zuiko Digital objektiva 300mm f/2,8 (glej 3 stran) in 150mm f/2.0, ki sta prišla med nas med prvimi objektivi njihove digitalne serije. Le ta, razen objektiva 35 - 100mm f/2.0 lepo pokažeta kako se da narediti manši, lahek in po sliki zelo kakovosten objektiv v primerjavi s konkurenco.

 

Zavedam pa se sledeče. Uporabniki Olympus kamer so dobili nekaj o čemer se lahko na glas govori. To pa je s konkurenco primerljivi objektiv s kotom zajema 34 -12 stopinj (70 - 200mm, 35mm) in najvišjo svetlobno močjo. Nekateri iščejo take argumente, za svojo pravilno odločitev pri nakupu. Na novo pravo kamero, namenjeno zahtevnim fotografom in profesionalcem, ki bodo te nove objektive znali izkoristiti, oziroma bo sploh v rangu "boljših" ZUIKO objektivov pa bo treba tako ali tako še počakati.

 

 

Ob pogledu na objektiv si na začetku nikakor ne moremo predstavljati, da se za njegovo velikostjo 213,5mm skriva maksimalna goriščnica samo 100mm.

 

 

Objektiv je višji in težji od Canon EF 100-400 L.

 

Predstavljene slike so narejene s pred produkcijskih objektivom Olympus Zuiko digital ED 35-100 mm f/2. Zato kakovosti fotografije ne ocenjujem s primerjavo na druge primerljive objektive. Sedaj samo podajam dobljene rezultate z mojim osebnim mnenjem. Bolj sem se osredotočil na samo uporabniško vrednost objektiva. A tudi glede kakovosti objektiva ne verjamem, da bo s prodajnim drugače. Pri kamerah lahko s spremembo "firmware" močno vplivajo na dodatno kakovost. Konstrukcijo objektiva pa se ne spreminja.

 

Bistveno pa je, da gre Olympus v 4/3 razredu naprej. In z razvojem nove vrhunske optike pot naprej veliko laže pokažeš, kot s predstavitvijo nove kamere. Za konec pa še enkrat svetujem Olympus inženirjem. "Ostanite na kompaktnosti in kakovosti optike". Obrestovalo se vam bo!

 

 

78mm, 1/4000, f/2, 100ISO. Objektiv z dobro svetlobno močjo uporabljamo prav zaradi tega, da ga lahko pri tej vrednosti tudi uporabljamo. Nič ne pomaga objektivu odlična kakovost pri samo srednji vrednosti zaslonke. Dober objektiv enakomerno kakovostno riše pri vseh zaslonkah. Tiste prave ostrine pri f/2 ni. S tem lahko samo potrjujem preizkuse, katere smo že brali.

 

 

100mm, 1/500, f/2, 100ISO. Ostrino sem iskal pri različnih goriščnicah.

 

 

50mm, 1/500, f/2, 100ISO. Vse bolj se prihaja do prvega zaključka, da je ta objektiv pri zaslonki f/2 s povprečno ostrino.

 

 

40mm, 1/1000, f/2, 100ISO.

 

 

100mm, 1/800, f/2, 100ISO.

 

 

73mm, 1/4000, f/2, 100ISO. E-1 nam ne omogoča hitrega delovanja. Po izostritvi kolesarke v centralni točki, je kamera v ostrini zajela zadnji del kolesa.

 

 

93mm, 1/60, f/2, 100ISO. Stabilizacija slike bi bila v slabih svetlobnih pogojih zelo dobrodošla.

 

 

81mm, 1/800, f/5,6, 100ISO. Ostrina je zadovoljivo enakomerna od centra do roba. Zaslonke zaprte v sredini objektiva nam ponavadi nudijo največ ostrine.

 

 

100mm, 1/3200, f/2, 100ISO, +1. Pri zaslonki 2,0, goriščnici 100mm in bližnjih motivih je globinske ostrine zgolj cca. 2cm.

 

 

Ostrina v centru.

 

 

Pogled na polje globinske ostrine.

 

 

Samo kakšen centimeter iz nastavljene ostrine in ta se začne hitro izgubljati. Zaslonke 2,0 ali 2,8 so pri objektivih z goriščnicami nad 100mm velikokrat neuporabne prav zaradi premajhne globinske ostrine. Velikokrat s tako odprtimi zaslonkami dobimo portret s premajhnim zarisom globinske ostrine.

 

$$PAGE$$

 

Motiv pri 35mm (ekv.35mm 70mm).

 

35mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Razlika v kakovosti je med različnimi zaslonkami močno opazna. F/5,6 je glede ostrine zapisa najbolj uporabna.

 

60mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. F/2 ima najslabši zapis. Sledi 2,8, pri f/4 je zapis že sprejemljiv, pri zaslonki 5,6 in 8 pa še boljši.

 

100mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Pri f/2 nisem mogel zajeti fotografije, saj je bila 1/4000 še vedno predolg čas osvetlitve. Tudi pri 100mm se opazi, da je slika pri f/2,8 vidno slabša kot pri f/4, f/5,6 in f/8.

 

35mm motiv.

 

35mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Pri tem motivu je slika pri f/2,8 še celo nekaj slabšega zapisa kot pri f/2. A v celi sliki ni pri nobeni zaslonki dobre ostrine.

 

35mm od leve proti desni. f/11, f/16, f/22. Pri zaslonki 11 sem imel na razpolago še 1/125 sekunde. Pri zaslonki 16 samo še 1/60 in pri f/22, 1/30 sekunde. Kljub samo 35mm goriščnice pa sta posnetka pri 1/60 in 1/30 stresena (poudarjeno na desnih dveh izrezih kipa). Še enkrat več se pokaže, da je s tem težkim objektivom težko umiriti kamero.

 

100mm motiv.

 

100mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. F/2 je ima opazno slabšo ostrino.

 

100mm in 1/125 sekunde. Le z večimi poizkusi mi je uspelo posneti nestresen posnetek. Teža objektiva na njegovi prednji strani kaj hitro poskrbi, da se nam roka utrudi. Pri časih nad 1/200 sek. je že priporočljiva uporaba enonožnega stojala.

 

35mm motiv.

 

35mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Pri bližnjih motivih lahko opazimo, da zaslonka 2,8 riše bolje kot pri oddaljenih motivih. Leče v objektivu so v drugačni poziciji in s tem je drugačen tudi zapis leč.

 

35mm (desni zgornji rob motiva) od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Tu ni prikazana neostrina ampak zaris globinske ostrine/neostrine.

 

35mm motiv.

 

35mm, f/2, f/4, f/8. V centralnem delu slike kjer je nastavljena ostrina je pri f/8 opazno kakovostnejši zapis.

 

35mm, f/2, f/4, f/8. V delu slike, ki je izven ostrine je globinska ostrina od zaslonke do zaslonke drugačna.

 

100mm, motiv od blizu.

 

100mm od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6, f/8. Pri bližnjih motivih ni večje razlike v zapisu med zaslonkami. Težava se pojavi samo pri f/2, kjer čas 1/4000 ne zadostuje in je posnetek rahlo nad osvetljen.

 

35mm, oddaljenost od motiva 1,5m, od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6. Objektiv je vedno treba testirati pri različnih oddaljenostih od motiva. Leče v objektivu spreminjajo svojo lego in objektiv z drugačno kakovostjo riše sliko na tipalo. Tudi pri tej sliki lahko opazimo, da je zapis dokaj izenačen. Pri zaslonki 2, mi je pod studijskimi lučmi kamera vedno sliko zapisovala v bolj hladnih barvah.

 

100mm, oddaljenost od motiva 3m, od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6.

 

70mm, oddaljenost od motiva 2m, od leve proti desni. f/2, f/2,8, f/4, f/5,6. Še en dokaz več, da je pri bližnjih motivih zapis objektiva enakomeren.

 

$$PAGE$$

 

Ker me pri objektivu Olympus Zuiko Digital ED 35-100mm f/2, najbolj moti prav njegova velikost in teža, vam primerjavo, kaj bi lahko Olympus naredil z možnim objektivom "35-100mm f/2,8" ponujam na spodnjem primeru med Olympus Zuiko Digital ED 300mm f/2,8 in Canon EF 400mm f/2,8 L IS.

 

Desno Olympus 300mm f/2,8, levo Canon 400mm f/2,8. Olympus ima kot zajema kot objektiv Canon 600mm pri 35mm formatu. Canon 400mm pa nam da na kameri s faktorjem izreza 1,6X, kot zajema kot bi fotografirali z objektivom za 35mm formata pri 640mm. Torej sta si objektiva po zajemu slike podobna. A v velikosti in teži močno različna.

 

Levi Canon objektiv tehta 5370g, desni Olympus 3290g. Razlika v teži je očitna. V praksi še bolj. Medtem ko iz roke s Canon zelo težko umirimo objektiv za posnetek s 1/500sek. kljub vklopljenemu stabilizatorju slike, pa z Olympus delujemo brez težav. Razlika v teži je tolikšna, da je treba Canon objektiv uporabiti vsaj s pomočjo enonožnega stojala. Olympus je s tem objektivom že pri prikazu 4/3 sistema leta 2002 pokazal, kaj naj bi nudili njihovi objektivi. Kompaktnost in nižjo težo. Z objektivom 35 - 100mm f/2, pa so naredili prav nasprotno.

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com