Olympus nas lepo spominja na svojo uspešno zgodovinsko pot. S kamerami PEN (test PEN kamer) so se spomnili manjših reporterskih fotokamer s polovičnim, pokončnim formatom iz leta 1959. V mikro 4/3 razred so leta 2012 prinesli legendarno ime OM, katerega so prvič uporabili leta 1973 na analogni fotokameri OM-1.
Leta 1979 so predstavili verzijo za hobi fotografe OM-10. Torej 35 let za tem smo dobili digitalno OM-D 10.
Ni kaj, Olympus ima tradicijo in vizijo. Vizija izpred 40 let nam še danes podaja kompaktnost in podobno obliko. V 70-tih je bilo ime OM nekaj posebnega, sinonim za majhnost v svetu fotokamer DSLR.
Ob že znanih kompaktnih sistemskih kamer sistema m4/3 z imenom PEN, smo dobili še Olympus OM-D E-M5 (test) in OM-D E-M1 (test) ter zdaj še novo različico OM-D E-M10. Vse tri kamere so na zunaj zelo podobne analognim OM in vsaka hitro dobi svoje privržence. Predvsem ljubitelji Olympus kamer, ki so že uporabljali njihov digitalni E sistem, so te kamere hitro posvojili. Na proti že znanim kameram PEN, imajo OM-D kamere dodano iskalo. Sicer elektronsko (EVF), vendar je mnogim povsem zadovoljivo.
OM-D sistemske kamere žele prikazati kompaktnost v merah in primerljivost s kamerami DSLR. V marsikateri primerjavi jim je uspelo, vendar imajo za širšo množico možnih uporabnikov tudi pomankljivosti. Prav majhno ohišje in posledično držalo na prvi OM-D kameri E-M5, kar kliče po dodatnem držalu, ki ga je možno dokupiti. Držalo, kot samo kamero so odlično povečali na OM-D E-M1. Nova, OM-D E-M10 pa je namenjena predvsem tistim, ki si žele tehnično odlično, vendar res majhno kamero. Zato je držalo zopet na meji dobre uporabnosti.
Olympus je s predhodnico E-M5 presenetil z "retro" obliko glede na analogno OM-1 in njej podobnimi merami. Pri kameri E-M1, ki je na najvišji stopnici kamer OM-D, so majhnosti in "retro" obliki dali opazno manj povdarka. Olympus OM-D E-M10 pa je zopet drugačna. V merah so jo približali tistim, ki si žele res nekaj majhnega in funkcijsko približali starejši E-M5, da E-M1 ostaja vodilni model OM-D serije. Seveda nam kompaktnost lahko še v večji meri nudijo kompaktne kamere. Vendar sedaj govorimo o sistemskih kamerah, ki prinašajo visoko tehnično kakovost fotografije in izmenljive objektive.
Olympus OM-D E-M10 ima ohišje z magnezijeve zlitine v velikosti samo 119x82x46mm. Teža kamere je zgolj 396g. Ohišje je zaščiteno na vlago, prah, dežne kaplje. Glede rokovanja s kamero in nastavitvami rabimo nekaj časa, da se navadimo na majhnost. Vendar bo uporabnik, ki si želi majhno ohišje hitro spoznal te prednosti.
Kamera Olympus OM-D E-M10 je iz sistema mikro 4/3. Ta je v razredu kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi. Imenujemo jih tudi kompaktne sistemske kamere (CSC).
V bistvu je Olympus pri kamerah OM-D združil DSLR lastnosti in elektronska pomagala. Po obliki kot uporabniški vrednosti je to kamera iz pogleda DSLR. Glede majhnosti, kompaktnosti, elektronskega iskala (EVF) pa ostaja v svojem razredu. Le s to razliko, da jo EVF iskalo postavlja na najvišjo stopnico brez zrcalnih kamer z izmenljivimi objektivi. Iskalo ni tako ločljvo kot ga ima OM-D1, ampak je enako kot v OM-D5, z 1.4M točk. Iskalo je svetlo, pokriva 100% motiva, vendar nima take povečave kot OM-D1. Iskala EVF se lahko uporabnik hitro navadi, saj te kamere ne bomo uporabljali za hitre reporterske namene in ročno ostrenje. Zaslon velikosti 3 palce ima 1.037.000 točk, je OLED tehnologije in občutljiv na dotik. Preko dotika lahko izbiramo mesto ostrenja in prožimo.
Tipalo je CMOS in nudi solidnih 16M točk. V hobi fotografiji se več niti ne potrebuje. Vendar tu se vidi, da manjše tipalo glede kakovosti še ne zmore leteti z mega točkami, kot posledično tudi ne konkurirati pri visoki občutljivosti (ISO). In to je bil tudi razlog zatona osnovnega 4/3 sistema. (V opombo. Že s kamero OM-D E-M5, objektivom 75-300mm in 16M točkami sem uspel z mnogimi detajli in ostro, izpisati plakat velikosti 50x70cm). Kamera OM-D E-M10 zmore zaporedno snemati z 8 posnetki v sekundi. Najkrajši osvetlitveni čas je 1/4000 sekunde in sinhronizacijski čas za bliskavico 1/200 sekunde. Kamero Olympus OM-D E-M10 so s številom gumbov in hitrostjo, tehnološko malo okrnili na proti E-M1. Vendar je E-M1 namenjena najbolj zahtevnim fotografom in je tudi opazno dražja. E-M10 ohišje dobite za cca. 550€, za E-M1 ohišje pa je treba odšteti kar 1200€. V bistvu pa tako velike razlike kot jo kaže cena, med kamerama ni. Hobi fotograf v večini primerov tiste redke "boljše" in bolj napredne lastnosti, katere nudi Olympus OM-D E-M1 (test) niti ne potrebuje.
V ohišju kamere je 5-osni sistem stabilizacije slike. Deluje odlično. Če me je pri predhodnici E-M5 motilo, da se njegovo delovanje ob vklopljeni kameri vseskozi sliši, se pri E-M10 sistem po sprostitvi prožilca izklopi. V kamero je vgrajena brezžična povezava (Wi-Fi). Kamero lahko kontroliramo, prožimo, preko pametnega telefona ali tablice.
Meni je preveden tudi v slovenščino. Nudi dovolj dobro preglednost in enostavnost. Za tiste bolj zahtevne pa obstaja okno »Custom Menu«, kjer se skriva 100 in 1 nastavitev, preko katere lahko določamo celo smer vrtenja ostritve, spreminjamo funkcije različnim gumbom, itd.
Funkcija, ki je zelo dobrodošla vsem tistim uporabnikom kamero, ki bodo z njo delovali dlje časa in si lastnosti gumbov prenastavili po lastnih željah.