Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Objektivi 28 - 200 mm / primerjava

Avtor:Matjaž Intihar
01.01.1998 00:05

 

In še danes po sedmih letih so ti objektivi na prodaj. Lahko da so jih medtem že posodobili, zato ne jemljite ta zapis za današnje merilo predstavljenih objektivov. S temi zapisi pa želim pokazati vsem, ki šele vstopate v svet menljivih objektivov, da jih poznamo več vrst tako po uporabnosti kot kakovosti. V prvem članku o objektivih sem vam pokazal makro objektive in pripomočke. Tokrat si oglejmo zmožnosti močno "gumastih" objektivov. Za ta izraz najbrž še niste vsi slišali. Vendar smo na začetku zoom objektivom radi rekli tudi raztegljivi, gumasti itd.

 


 

Se še spomnite reklame, v kateri fotograf pravi, da s seboj nosi torbo s tridesetimi kilogrami opreme in da mu za lažje prenašanje pomaga kozmodisk? Ali je trgovec s fotografsko opremo in nosi s seboj pol trgovine, ali pa je njegov foto kovček namesto iz aluminija narejen iz svinca. Če želite olajšati svojo torbo za nekaj deset dekagramov, preberite ta članek; hrbtenica vam bo hvaležna.

Tako se je pred enim letom v četrti številki revije MOJ HOBI (1996, tudi ta članek bom še pripravil) začel članek o preizkusu objektiva 28 do 200 mm. Primerjal sem ga z objektivoma 28 do 80 mm in 70 do 210 mm. Primerjavo sem naredil predvsem zato, da bi se hobi fotograf lažje odločil, ali kupiti en sam objektiv, ali zaradi malo boljše kakovosti, vidne predvsem pri večjih povečavah, raje kupiti dva objektiva.

Zdaj je v naših trgovinah že več objektivov 28 do 200 mm različnih neodvisnih proizvajalcev. Ti objektivi so zaradi velikega razpona goriščne razdalje zanimivi za nakup. Sposodil sem si jih, posnel nekaj filmov in rezultati preizkusa so tu. Za preizkus sem dobil tri objektive. TAMRON 28 do 200 mm, 3,8 - 5,6, TOKINA 28 do 210 mm, 3,5 - 5,6 in SIGMA 28 do 200 mm, 3,8 - 5,6.

 

Objektivi pri nastavljeni najkrajši in najdaljši goriščni razdalji. Prav zaradi možnosti spremebe goriščnice in s tem raztegljivosti objektiva so dobili na začetku dobe zoom objektivov naziv "gumasti".

 

Kot pri 28 mm je tudi pri največji goriščni razdalji najkrajši objektiv SIGMA. Objektiv TOKINA sem moral pred fotografiranjem zadaj zalepiti s selotejpom, sicer bi sam od sebe zlezel nazaj v izhodiščni položaj 28 mm.

VIDEZ, VELIKOST IN TEŽA

TAMRON in SIGMA, sta si po konstrukciji in zunanjem videzu podobna, TOKINI pa se vidi, da je objektiv starejšega datuma. Spreminjanje goriščne razdalje ima na poteg in tudi večji je od obeh konkurentov. Razlike v teži med objektivi pa so minimalne. Najtežji objektiv je TOKINA, vendar je tudi njegovih 540 gramov malo.

BAJONET

Imel sem objektive z nastavkom za Canon kamero. Če primerjam nastavek na originalnem objektivu in nastavke na teh treh zoom objektivih, je bil TAMRON-ov nastavek po kakovosti izvedbe še najbolj podoben izvirnemu. Z nobenim objektivom nisem imel težav glede nastavitve na kamero, vendar pa ima le TAMRON na objektivu lepo vidno rdečo piko, s katero veliko lažje nastavimo objektiv na pravo mesto na bajonetu kamere.

OSTRENJE

Pri teh objektivih sem velikokrat preizkusil način ostritve. Prvič do sedaj sem opazil razliko pri delovanju nastavitve ostrine. Canonove kamere uporabljajo sistem ostritve, pri katerem so motorčki za nastavitve v objektivu. S tem so dosegli bolj natančno nastavitev ostrine. Vendar pa so zaradi tega objektivi za to kamero malo dražji in tudi hitrost nastavitve je odvisna od kakovosti in hitrosti teh motorčkov. Vsak od preizkušenih objektivov ima nastavitev ostrine izvedeno na drugačen način. TOKINA je najbolj enakomerno premikal sistem leč v objektivu. Vendar sem opazil tudi napako. Če je bil objekt oddaljen štiri metre od kamere, je bila nastavitev na objektivu pri goriščnici 210 mm prav tako na oznaki štiri metre. Če pa sem pri enako oddaljenem objektu ostril pri goriščnici 28 mm, je bila ostrina nastavljena pri oznaki dva metra in že skozi iskalo se je videlo, da ni pravilno nastavljena. Vendar globinska ostrina pri 28 mm v večini primerov odpravlja to napako.

SIGMA je pravilno nastavljal ostrino. Sistem premikanja leč deluje glasno in kot da je zarjavel.

TAMRON zelo tiho nastavlja ostrino. V začetku ostritve je zelo hiter, nato pa počasi nastavi na popolno ostrino. Edini od preizkušenih objektivov premore sistem notranjega nastavljanja ostrine. To pomeni, da se pri ostritvi premikajo leče v objektivu in ne zunanje leče. Ima tudi možnost fotografiranja iz bližine. Pri goriščnici 135 mm se lahko približamo objektu na vsega 52 centimetrov. S Sigmo lahko najbližji posnetek naredimo pri 1,2 metra oddaljenosti od motiva, s Tokino pa le pri 1,9metra.

Hitrost nastavitve ostrine je pri vseh treh enaka. Seveda iz pogleda, da nimam merilnih inštrumentov, da bi meril stotinke.

OSTRINA, RISBA IN BARVITOST

Na fotografijah se vidi, da ima objektiv TAMRON od vseh preizkušenih objektivov najboljšo ostrino v celotnem razponu od 28 mm do 200 mm; TOKINA pa ravno nasprotno, v celotnem razponu slabšo ostrino. SIGMA je nekje vmes. Zaradi dobre ostrine ima TAMRON tudi najboljšo risbo.

Barvitost, barvni zapis objektivov, je zelo različen. Na lanskoletnem testu objektiva 28 do 200 mm, kjer sem preizkusil Tamronov starejši model, sem opazil, da so bili posnetki s tem objektivom za celo zaslonko podosvetljeni in z močnim rdečim tonom. Novi Tamronov objektiv je glede na starega precej boljši, vendar ima še vedno rahlo rdečkast ton in tudi posnetki so za odtenek temnejši. Tokina se mi zdi še najbolje barvno uravnan, nevtralen v celotnem barvnem spektru, pa tudi napake pod- ali nadosvetlitve ni. Tudi SIGMA malo podosvetljuje, vendar ne toliko kot TAMRON. Za slednjega priporočam, da fotografirate vsaj s pol zaslonke nadosvetlitve. Sigmin objektiv pa barvno vleče v zeleni ton.

ZOOMIRANJE

Pri TOKINI spreminjamo goriščnico na poteg, kar je zelo primerno za zoom učinek. Vendar se mi zdi, da je premehak. Če objektiv potegnemo v položaj 210 mm in ga postavimo na mizo, bo kar sam v nekaj sekundah zlezel na 28 mm.

Pri SIGMI spreminjamo goriščnico z obročem; vendar je zelo trd, tako da je treba uporabiti precej moči za zasuk obroča.

TAMRON prav tako uporablja način zoomiranja z obročem, je pa veliko prijetnejši od SIGME.

TAMRON ima tudi napako, ki jo opazimo šele pri primerjavi posnetkov vseh objektivov pri nastavitvi na 200 mm. Kljub temu, da na objektivu piše 200 mm, te goriščnice pri tem objektivu ne dosežemo. Tamronovih 200 mm je na posnetku samo okoli 180 mm. Nasprotno pa ima TAMRON najširši kot pri nastavitvi na 28 mm.

PRIMERJAVA

Objektive sem primerjal s standardnim zoom objektivom 28 - 80 mm, tele zoom objektivom 70 - 210 mm in 100 mm objektivom z 2-kratnim telekonventerjem.

Tudi najboljši od preskušenih objektivov se ne more primerjati s temi objektivi. Predvsem je to najbolj opazno pri ostrini in risbi. Vendar so prednosti objektiva 28 - 200 mm drugje. Kompaktnost in teža je naproti dvema objektivoma 28 - 80 in 70 - 210 mm nesporna porednost. Hobi fotograf se mora sam odločiti, ali mu več pomeni malo boljša ostrina in risba posnetka ali pa manjša teža in kompaktnost objektiva in s tem pogojeno lažje fotografiranje.

ZA KONEC

TAMRON je nesporni zmagovalec med preizkušenimi objektivi od 28 do 200 mm. (Velja za te tri preizkušene objektive, ne za njihove posodobljene različice). Kompaktnost, notranji način ostritve, ostrina, zoomiranje in možnost fotografiranja objekta oddaljenega samo 52 centimetrov so njegova velika prednost pred konkurentoma. Edina napaka, a ne na račun kakovosti, je v tem, da ne premore 200 mm ampak samo 180 mm goriščne razdalje. Če fotografirate pretežno na negativni film in svojih fotografij v večini primerov ne povečujete na večje formate, potem je Tamronov objektiv zelo zanimiv za nakup. In ker vam bo zamenjal vsaj en dodaten objektiv v vaši fotografski torbi, vam bo, kot sem zapisal v uvodu, tudi hrbtenica hvaležna za nekaj deset dekagramov razbremenitve.

Objektiv TOKINA se je tokrat obnesel dosti slabše kot na preizkusu tele zoom objektivov (bo objavljen). Vendar je treba vedeti, da je ta objektiv že zelo dolgo na trgu in je iz serije objektivov EMZ. Če bo TOKINA kdaj naredila objektiv 28 do 200 mm iz njihove odlične serije objektivov AT-X, bo najbrž vrstni red drugačen.

SIGMA pa je nekje v zlati sredini.

 


 

IZ PRAKSE

OD 28 DO 200 mm. Na teh posnetkih sem naredil primerjavo objektivov pri različnih goriščnih razdaljah. V levi vrsti so posnetki s TOKINO, v srednji s TAMRON-om in v desni s SIGMO. Goriščne razdalje, pri katerih sem naredil posnetke, so bile 28 mm, 50 mm, 135 mm in 200 mm. Če bi fotografiral s samo enim objektivom, ne bi opazil, da TAMRON vidno, vsaj za pol zaslonke podosvetljuje in da rahlo vleče v rdeči ton.

 

 


 

200 mm, oddaljenost motiva 2 metra. Na teh posnetkih lepo vidimo, da objektiv TAMRON kljub nastavitvi na 200 mm te goriščne razdalje ne doseže (realno cca. 170 mm). Ima pa TAMRON boljšo ostrino in kontrast. To lepo vidimo pri 30-kratni povečavi posnetka . Za primerjavo kakovosti posnetkov sem uporabil še objektiv CANON 70 - 210 mm. Pri tej primerjavi vidimo, da objektivi z velikim razponom goriščne razdalje še vedno ne dosegajo kakovosti objektivov z manjšim razponom goriščne razdalje, kaj šele objektivov s samo eno goriščnico, pa čeprav pri teh uporabimo tudi telekonverter.

 

 


 

200 mm, oddaljenost - NESKONČNO (zgoraj originalni posnetki, spodaj 30-kratne povečave)

 

 

Kot pri krajši oddaljenosti motiva so tudi tu rezultati podobni. Še bolj pride do izraza boljša ostrina objektiva TAMRON, njegova boljša risba in podosvetljitev. Za primerjavo sem fotografiral še z objektivom CANON 100 mm in dvakratnim telekonverterjem KENKO. Čeprav sem bil glede kakovosti posnetka pri kombinaciji s telekonverterjem v dvomih, pa je ostrina in risba še vedno vidno boljša kot pri TAMRON-u. Opazil sem še dve podrobnosti. Objektiv TAMRON ima pri bolj oddaljenih posnetkih veliko bolj realnih 200 mm goriščnice (vsaj 190 mm). To si lahko ogledate na spodnjih posnetkih. Posnetek, narejen z dvakratnim telekonverterjem, bi tudi moral imeti goriščno razdaljo 200 mm, pa je nima, kar vidimo iz primerjave posnetkov. Goriščnice je celo manj kot pri objektivu TAMRON.

 


 

 

Vse tri posnetke sem naredil pri 28 mm goriščne razdalje. Pri širokokotnih objektivih zaradi množice detajlov ponavadi nismo toliko pozorni na ostrino. Tudi v tem primeru lahko samo pri večji povečavi opazimo razliko pri ostrini med posameznimi posnetki. TAMRON ima spet najboljšo ostrino. Tudi risba je pri objektivu TAMRON (sredina) najboljša. Zelo opazna pa je na teh posnetkih razlika v barvitosti objektiva. TOKINA (levo) ima še najbolj nevtralne barve, TAMRON vleče na rdečo, medtem ko SIGMA (desno) bolj v hladne barve in na zeleno.

 


 

 

TOKINA, TAMRON, SIGMA in CANON EF 28 - 80 mm: Tudi pri teh posnetkih, posnetih pri 28 mm goriščni razdalji, brez večje povečave težko ugotovimo kakovost ostrine objektiva. Najboljšo ostrino ima objektiv CANON. Namen primerjave z objektivom CANON ni bil samo primerjati ostrino, temveč tudi preveriti, ali objektivi dosegajo 28 mm goriščne razdalje. Če se spomnite našega lanskoletnega preizkusa, starejši model objektiva TAMRON ni dosegel goriščnice 28 mm. Tokrat pa so razlike veliko manjše, skoraj zanemarljive. CANON ima najširši kot, TAMRON samo malo manj, TOKINA in SIGMA pa sta tudi tu nekje. Torej tudi pri najširšem kotu, to velja vsaj za objektiv TAMRON, so naredili velik korak naprej.

 


 

 

Posnetki so posneti z goriščno razdaljo 28 mm. Podobno kot pri zgornjih posnetkih veljajo vse ugotovitve tudi za te posnetke. Vendar opazimo še eno zanimivost. Zgornji levi posnetek, ki je posnet s TOKINO, ima v robovih že rahlo zatemnjeno sliko (vinjetiranje), kar pri ostalih dveh ni toliko opazno.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com