Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Obdelava digitalnih fotografij

14.11.2003 21:13


​avtor: Miha Valenčič

Uvod

Imamo digitalni fotoaparat. Slikamo. Slike prenesemo na osebni računalnik, potem pa? Nekatere slike pošljemo po elektronski pošti v izdelavo ali pa jih zapečemo na CD in jih takšne odnesemo v foto studio. Nekatere obdelamo. Pri fotografiji na klasični film, je imel vsak film svojo karakteristiko - nekateri so bili nevrtalni, drugi so bolj poudarili rumene tone, tretji zelene itn. Pri črnobelih filmih je imel vsak film svoj kontrast, pa različno občutljivost na barve, tonalni razpon... Se pravi, z izbiro filma smo lahko pričarali našim fotografijam določen "prizvok".

V tem članku bomo pogledali, kaj lahko naredimo, da naše slike "izboljšsamo" - jim damo ostrino, ki jim manjka, bolj žive, Velvia barve in odstranimo šum, ki nastane pri večjih ISO vrednostih. Hkrati bomo pregledali par programov/pluginov, ki so nam pri tem početju lahko v pomoč.

Na koncu članka je še primerjava, kako se na različnih fotografijah obnesejo različne tehnike.

Barvna korekcija

Digitalni fotoaparati imajo običajno različne nastavitve za različne svetlobne pogoje. Dnevno svetlobo, oblačno vreme, umetno osvetlitev z neonsko svetlobo, običajnimi žarnicami. Različni viri svetlobe imajo različno barvno temperaturo. Poleg omenjenih nastavitev pa imajo digitalni fotoaparati tudi avtomatsko nastavitev barvne temperature in pa včasih še posebno nastavitev, kjer fotograf sam izbere temperaturo bele točke ali pa posname referenčen bel objekt (naprimer bel list).

 




Shranjevanje fotografij v RAW zapisu

Boljši digitalni fotoaparati imajo možnost, da fotografijo zapišejo v RAW načinu, kar pomeni da se na spominsko kartico prenesejo podatki iz čipa brez da bi se fotografija obdelala (nastavitev barvne temperature, ostrine, kontrasta, saturacije, kompresija, pretvorba v JFIF zapis).

Za pregled fotografij, zapisanih v RAW načinu potrebujemo posebno programsko opremo, ki jo običajno dobimo zraven fotoaparata, ali pa jo dokupimo. Primer neodvisne programske opreme, ki deluje z različnimi RAW zapisi večih proizvajalcev je C1 DSLR (Capture One) podjetja Phase One (http://www.phaseone.com).

Ena izmed prednosti zapisovanja fotografij v RAW načinu je torej enostavno spreminjanje vrednosti, ki bi jih sicer morali nastaviti pred fotografiranjem. Vendar pa ni vse izgubljeno, tudi če ima fotografija bolj moder/zelen/rumenkast ton. To lahko odpravimo na več načinov. Najbolj enostaven je, da poleg bele in črne točke čimbolj natančno določimo sivo točko. To lahko storimo znotraj nastavitve nivojev (Levels, Ctrl-L) ali znotraj nastavitev krivulj (Curves, Ctrl-M). Čim bolj točno je določena siva točka, bolj točna bo barva fotografije.

Odstranjevanje šuma

Filmske emluzije postanje pri večjih ISO vrednostih tudi bolj zrnate, kar pomeni da imajo efektivno manjšo ločljivost. Podobno se dogaja pri digitalnih fotografijah, le da v tem primeru večji zrnatosti rečemo šum. Šum se dostikrat pojavi tudi pri skeniranju diapozitivov, še posebej v temnih predelih diapozitiva. Zaradi povečane občutljivosti CCD ali CMOS senzorjev se poveča tudi šum na teh senzorjih, kar se na fotografijah pozna kot temne/svetle pikice ali majhni flekci. Če fotografijo povečamo, ta šum postane še bolj viden. S tem ko odstranimo šum, zgubimo na ostrini. S tem ko fotografijo zostrimo, jih hkrati tudi dodamo šum. To gre z roko v roki, vendar določen, ponovljiv in predvidljiv del šuma lahko precej zmanjšamo in s tem dosežemo večjo kakovost naših digitalnih posnetkov. Resnici na ljubo je šum precej bolj viden na računalniku (monitorju) kakor na izdelani fotografiji. Sam sem bil presenečen nad izdelano fotografijo, posneto v temni gostilni pri ISO 1600.

Eden izmed programov, ki nam pomaga odstraniti šum iz digitalnih fotografij (ali iz digitalnih fotoaparatov ali skeniranih negativov/diapozitivov) je Neat Image™ (http://www.neatimage.com). Tudi FM Software™ (http://www.fredmiranda.com) ponuja vrsto pluginov za zmanjševanje šuma, predvsem za digitalne zrcalnoreflekse fotoaparate. Ker FM Software ne ponuja preizkusnih različic, le teh nisem preizkusil.

 

Za ilustracijo sem uporabil sliko kace, ki sem jo posnel pri občutljivosti ISO 1600 s fotoaparatom Canon EOS 300D. Uporabil sem program NeatImage, ki se je obnesel precej dobro.

 

Izsek originalne slike. V neostrih, zamegljenih delih fotografije (zgornji del) vidimo precej šuma, kar je glede na nastavljeno občutljivost (ISO 1600) razumljivo.

 

Izsek iz slike, ki jo je obdelal program NeatImage. Detajli v kačinih očeh so ostali, hkrati pa v zgornjem delu fotografije vidimo da je zelo "gladka".

Izsek iz slike, ki je obdelana s Photoshtop Median filtrom z radijem nastavljenim na 1 točko. Median filter žal deluje tako na ostrih kot neostrih delih fotografije enako. Kar pomeni, da določeno informacijo tukaj izgubmo. Pri nastavitvi radija na dve točki je ta izguba precejšnja.

Lepo se vidi, da se program NeatImage zelo dobro odreže. Prepičan sem, da se na trgu pojavlja vedno več programov in vedno težje se bo odločiti kateri je pravi.

Ostrenje digitalnih fotografij

Skoraj vsak program za obdelavo digitalnih fotografij ima vgrajeno tudi funkcijo (filter) ostrenja fotografije. Poleg "navadnega", nekontroliranega ostrenja obstaja še par boljših metod, za doseganje bolj prefinjenih rezultatov.

Ostrenje naj bi bil sicer eden zadnjih, če ne celo zadnji korak pri obdelavi fotografije. Nekateri strokovanjki ostrijo celo samo preden dajo fotomaterial v tisk. Ne glede na napisano, je vedno dobro imeti original in izvajati kakršnekoli popravke na kopiji. Tako lahko tudi kasneje s spremenjeno (izboljšsano) tehniko (oziroma novejšimi programi) dosežemo drugačne (boljše) rezultate.

Unsharp mask

 

Unsharp mask (ali krajše USM) je tehnika za ostrenje robov digitalnih fotografij (skeniranih, ali že v originalu digitalno zajetih). Pri uporabi USM filtra specificiramo tri vrednosti: procentualno povečanje kontrasta, radij primerjave v točkah in razliko za koliko se morajo okoliške točke razlikovati v kontrastu (256 nivojev). Naprimer, vrednosti 75%, 1.5 px in 2 nivoja pomenijo da se bo kontrast okrog točk z radijem 1.5 točke povečal za 75% v primeru, da se bo nivo razlikoval za 2 stopnji.

 

Parametri USM so odvisni od samega fotoaparata, koliko ostrenja je apliciral že sam fotoaprat (bolj napredni aparati imajo to stopnjo konfigurabilno), velikosti slike in osebnih preferenc. Jaz običajno pri skeniranem filmu in fotografijah iz digitalnega aparata uporabljam 75% povečanje kontrasta, radij 1.5 točke in dva nivoja razlike v kontrastu. Vklikor imate vklopljen predogled (preview), lahko ob spreminjanju USM parametrov na svoji fotografiji opazujete kaksen efekt bodo imeli.

 

 

Vredno je omeniti, da vkolikor ne želite vplivati na barvo vaših fotografij, ostrenje izvajajte na L kanalu (lightness), pri čemer je potrebo fotgrafijo iz RGB barvnega prostora spremeniti v Lab barvni prostor. USM metoda da tudi najboljše rezultate ko fotografije ne vsebujejo preveč šuma.

 

Guru Unsharp mask

 

 

Russel Brown na svojem spletnem mestu (http://www.russelbrown.com/) prikazuje tehniko ostrenja kot ga uporabljajo guruji. Gre za selektivno ostrenje svetlih in temnih delov fotografije, z malo iznajdljivosti pa iz te tehnike lahko izpeljete tudi svoje. Opis se nanaša na uporabo programa Adobe Phtoshop™ 6.0, lahko pa isto tehniko izvedete tudi z brezplačnimi programi za obdelavo digitalnih fotografij (naprimer Gimp (http://www.gimp.org)

 

1) Naredimo kopijo trenutne plasti in jo naredimo aktivno. Na tej plasti apliciramo USM in sicer precej več kot se nam zdi OK.
2) Način prelivanja (Blending mode) nastavimo na Darken ter nastavimo prepustnost (opacity) trenutne plasti na željeno vrednost (odvisno od efekta, ki ga iščemo). 3) Naredimo še eno kopijo originalne plasti in na njej apliciramo USM. Tokrat izberemo za način prelivanja Lighten in primerno nastavimo tudi prepustnost trenutnega nivoja.

 

 

Z nastavljanjem prepustnosti posameznih plasti dosegamo različne efekte. Posebej pri fotografijah z veliko šuma, da dobre efekte že 2. korak. Pri tretjem pa premajhna prepustnost zgornje plasti običajno pridela še več šuma. Z opisano tehniko lahko ostrimo ločeno po svetlih/temnih delih fotografije.

 

FM Software™ CSPro Photoshop Plugin

 

 

Fred Miranda™ (http://www.fredmiranda.com) je znan po vrsti različnih pluginov in akcij za Adobe Photoshop™. Opisana je uporaba Canon 10D CSPro Plugina.

 

Plugin ima 5 stopenj ostrenja. Poleg tega, pa ima uporabnik možnost med samim procesom tudi vplivati na stopnjo ostrenja in prosojnost plasti. Plugini so specifični za vsak fotoaparat posebej. Spodaj so primeri različnih pristopov k ostrenju. Seveda na trgu obstaja kar nekaj odličnih programov, med njimi sta tudi Photokit Sharpener Pro in Noise Ninja. Večino teh programov lahko brezplačno preizkusite sami.

 

Za ilustracijo sem uporabil portret slikan s Canon EOS 10D pri občutljivosti ISO 400. Vidimo, da se Fred Miranda plugin obnese odlično. Čeprav z "navadnim" Unsharp maskom dobimo dobre rezultate, opazimo, da svetle točke postanejo še bolj svetle kot bi morale biti (primer v očeh in na očalih).

 

Izsek originalne slike

 

Uporabljen Photoshop plugin 10D Custom Sharpen Pro, nastavljen na vrednost 4 (Higher).

 

Uporaba Photoshopovega filtra Unsharp mask. Nastitve: 170%, točkovni radij 1.1 in nivojska občutljivost (threshold) 2.

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com