O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si
.jpg)
Na pot v Namibijo sem šel z zelo jasno idejo: fotokamera naj bo majhna, komplet naj bo lahek, a naj mi na terenu ne zmanjka goriščnic. Zato sem izbral Nikon Z 50II in dva objektiva, ki skupaj pokrijeta praktično vse popotniške potrebe: univerzalni zum Z DX 18–140 mm f/3.5–6.3 VR in enogoriščnik Z DX 35 mm f/1.7 (MC), ki nudi odlično svetlobno moč. V praksi sem želel preveriti, ali tak komplet res omogoča tisto, kar od popotne opreme pričakujem: hitro reakcijo, zanesljivo kakovost in svobodo gibanja – od pokrajine, portretov do safarija. In Namibija je kot nalašč za to.
Tip tipala in ločljivost
Z 50II uporablja DX tipalo z 20,9M točkami. Procesor je EXPEED 7, ki prinese opazno bolj odziven AF in višje hitrosti zajema.
Stabilizacija
V ohišju ni stabilizacije tipala (IBIS); pri fotografiji stabilizacijo prevzame VR v objektivu 18–140 mm, pri videu je na voljo elektronska stabilizacija.
Hitrost zajema
Do 30 slik v sekundi (svs) z elektronskim sprožilcemin funkcijo pre-capture (zajem pred pritiskom sprožilca), kar se na terenu izkaže pri nepredvidljivih trenutkih (živali v nenadnem gibu).
Kakovost videa
4K/60p (z izrezom) in Full HD do 120p, z možnostjo N-Log in priročnimi Picture Control profili, ki jih lahko uporabim kot izhodišče za barvno obdelavo.
AF / Avtofokus
Hibridni AF s sledenjem devetih tipov motivov (vključno z živalmi in vozili) – v Namibiji se je to poznalo pri sledenju pogleda pri portretih in pri živalih v neidealni svetlobi.
EVF in zaslon
OLED EVF ima 2,36M točk in višjo svetilnostjo. Zaslon je velikosti 3,2 palca in zelo pozitivno, da je vrtljiv.
Baterija in kartice
Baterija je EN-EL25a. Ker je baterija manjša, priporočam nakup dodatne, da se ne ostane brez energije sredi fotografiranja. Spominska kartica SD UHS-II.

Za “vse-v-enem” na poti je tu NIKKOR Z DX 18–140 mm f/3.5–6.3 VR. Objektiv je lahek (okoli 315 g) in kompakten, sprejme 62-milimetrske filtre, njegove goriščnice na formatu DX pokrijejo ekvivalent približno 27–210 mm. V praksi to pomeni, da se z enim objektivom premikaš med širokim kotom za pokrajino in srednjim tele območjem za detajle ali živali. Kratka najkrajša razdalja ostrenja, 0,2 m na širokem koncu, pride prav pri bližnjih motivih in nepremičnih predmetov. Prednost univerzalnosti je preprosta: manj menjav, manj prahu v ohišju in več ujetih trenutkov, ko se prizor zgodi nepričakovano. (Članek: Univerzalni zum objektivi za brezzrcalne kamere v praksi).
.jpg)
Ko potrebujem svetlobno moč, in lep bokeh za portret, je dobro imeti v kompletu še NIKKOR Z DX MC 35 mm f/1.7. Na DX daje kot zajema blizu 52 mm ekvivalentno FX formatu, kar je idealno za naravne portrete, večerno ulico osvetljeno samo z lučmi in interier, obenem pa omogoča nižji ISO in bolj nadzorovano globinsko ostrino. Oznaka MC pomeni Micro (makro) – objektiv ostri zelo blizu in doseže največje povečanje 0,67×, kar na formatu DX po kotu zajema daje prikaz 1:1povečave. Ta dvojec se lepo dopolnjuje: 18–140 mm je kot lahek, univerzalni del in 35/1.7 kot kreativni dodatek za portrete, slabo svetlobo ter bližnje teksture. (Članek: 50mm f/1.8 - Objektiv, katerega je dobro imeti).
V praksi so ključne razlike proti prvi generaciji (Z50): ProcesorEXPEED 7, hitrost zajema do 30svs z e-prožilcem in zajemom pred proženjem, video 4K/60p, AF z razširjeno razpoznavo motivov, ter svetlejši EVF. Skupaj to pomeni bolj zanesljiv AF na safariju, več ostrih posnetkov pri hitro premikajočih se motivih in udobnejše kadriranje v močni svetlobi. Naj omenim še eno pozitivno lastnost. Na kameri je sicer majhna, a v slabi svetlobi solidno uporabna bliskavica.
.jpg)
Oprijem je za razred DX in predvsem tako kompaktno kamero odličen. Objektiv Z DX 18–140 mm nudi lepo težišče v dlani tudi, ko je iztegnjen v najdaljši goriščnici. Kompaktne mere in nizka teža pridejo do izraza pri vsakodnevni nošnji. Univerzalni objektiv pa med vetrom in prahom, ko menjave objektivov preprosto ne želimo. Vrtljiv zaslon omogoča delo iz višjega pogleda, ko je kamera tik nad peskom in nad robovi sipin; gumbi so tam, kjer jih pričakujemu, zato je s kamero enostavno rokovati.
.jpg)
Največji preskok sem opazil pri sledenju očem in živalim. V Etoshi je kamera Z 50II držala fokus skozi migetajoč zrak in prah, kjer kontrast ni idealen. Pri pticah v letu se čuti, da ne gre za specializiran športni sistem, a deluje za ta razred zelo dobro, še posebej z razširjenim območjem AF.
.jpg)
Zgolj 18mm (ekv. 27mm FX) mi ni nikoli premalo. Če potrebujem širši zajem, raje posnamem dva do tri posnetke pri 35–50 mm in jih združim v programu za obdelavo slike. Sistem stabilizacije VR pa omogoča, da stojalo, razen pri nočni fotografiji, lahko pustim doma.
Na safariju 140mm (ekv. 210mm FX) ni supertele, a v Namibiji žival pride bližje, kot si misliš. Raje izberem zaradi prahu v zraku ali migetanje ozračja zaradi vročine bližnji kader, kot da uporabljam 500 in več mm. Je pa za kamero tega razreda presenetljivo hiter in zanesljiv AF. Svojo vrednost doda še možnost zajema v predproženju.
Večer, interier ter portreti, so domena objektiva Z DX MC 35 mm f/1,7. Svetlobna moč omogoči delovati pri nižjem ISO. Ker je MC (makro), se lahko dovolj približamo možnosti pravega makro zajema.
Vemo, kamera je namenjena začetnim hobi fotografom. Pa vseeno ne nudi malo tudi v kakovosti slike. RAW ima dovolj podatkov za popravek senc v kontrastni puščavi; do ISO 3200 so datoteke barvite in s šumom, ki ga zlahka obvladaš v obdelavi.
Z DX 18–140 mm je za svoj razred dober, z na širokem koncu malo sodčkaste aberacije in padcem kontrasta v skrajnih vogalih. To pa profili v obdelavi lepo poravnajo. V tele območju je najboljši rezultat malo pod končnih 140 mm.
Objektiv Z DX MC 35/1.7 pa prinese več kontrasta, lep bokeh in makro bližino, zaradi katere marsikateri motiv iz Namibije dobi dodaten značaj.
Video v 4K/60p je lepo uporaben za potopisne kadre; elektronska stabilizacija pomaga pri hoji, za povsem mirne prehode pa ostane najboljša rešitev dobra tehnika držanja ali gimbal glava. Video ni popolen, je pa povsem zadovoljiv za domačo predstavitev ali prenos na spletna družabna omrežja.
.jpg)

.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Komplet Nikon Z 50II + Z DX 18–140 mm VR + Z DX 35 mm f/1.7 (MC) je na potovanju pokazal tisto, kar iščem: majhnost in lahkost, ki ju v praksi pretvorim v več ujetih trenutkov. Univerzalni zum pokrije 90 % situacij – od sipin do safarija. 35/1.7 ni nujna izbira, a meni je kreativna rezerva za svetlobo, portret in bližnje detajle, ki dvignejo zgodbo. Odsotnost IBIS-a v tem razredu odtehta VR v objektivu in EXPEED 7, ki skupaj z razširjeno razpoznavo motivov poskrbita, da ostanem pri stvari: na motivu.
Za hobi kamero 20M točk povsem zadostuje. Verjemite, to je povsem dovolj za A3 povečavo v fotoknjigi. Oziroma, danes se lahko s pomočjo programov za obdelavo slike, krepko poveča fotografijo v zelo dobri kakovosti (Članek: Photoshop AI-upscaling – Kako izboljšati fotografije z nizko ločljivostjo).
Če iščeš popotniški komplet, ki bo lahek in kompakten, a ti še vseeno pusti nadzor nad sliko, je ta kombinacija zelo prepričljiva. V Namibiji se je kamera Nikon Z 50II z obema objektivoma izkazala tako v puščavi, pri portretih kot na safariju – in to je v praksi pomembnejše od branja tehničnih podatkov. S kamero Nikon Z 50II sem domov prinesem fotografije, ne le posnetkov.
O avtorju:
Matjaž Intihar / e-Fotografija.si