Fotografi smo v večni dilemi glede svetlobe. Napačno je mnenje, da je za vse motive najboljša direktna sončna svetloba. V večini primerov je za bolj dramatičen in zanimiv posnetek celo moteča in neprimerna.

Predvsem pri portretih imamo velike težave, kadar nam sveti močna direktna svetloba. Portret začne mižati, ličnice se dvignejo, obrvi spustijo in deluje kot da se portretiranec »grdo« drži. Tak pa nihče ne želi biti na sliki.
Prav tako so hitro izrazite močne sence pod očmi, nosom, ustnicami in vratom. Da se izognemo teh močnih senc je za osvetlitev našega portreta bolje uporabiti mehko odbito svetlobo v prostoru.

Če fotografirate portret raje izberite senco kot direktno svetlobo, še bolje kakšen notranji prostor z oknom. Portret postavite k oknu, vendar ne pod direktno vpadno svetlobo. Svetloba, ki pada na portret mora biti odbita od barvno nevtralnih sten. Za večjo mehkobo svetlobe si lahko pomagamo z zaveso, ki lepo zmehča svetlobo. Ker je svetloba mehkejša, lahko portret obrnete z enim licem k oknu, drugo lice pa bo za malenkost manj osvetljeno, vendar bodo prehodi od svetlejših do temnejših tonov nežni. Te mehke sence poudarijo globino in portret je tako lahko bolj zanimiv. Vedno pa je postavitev portreta glede na svetlobo v ambientu stvar vsakega portretiranca posebej. Zato poskusite z več posnetki in premikajte model glede na svetlobo. Pozorni pa bodite, da senca ali notranja svetloba ni odbita od barvnih sten, saj bo portret dobil v celoti poudarjen barvni ton.

Glede pravilne tonske reprodukcije so prav portreti zelo težavni, ker nam je kožni ton poznan in si ne želimo, da ima svoj barvni navdih.

Lahko si pomagamo z lastno nastavitvijo korekture bele barve ali uporabimo RAW zapis in kasneje v računalniškem programu odpravimo barvno napako. Le ta pa bo težko odpravljena, če bo na eno strani portreta svetila direktna dnevna svetloba, na drugi pa odbita svetloba od zelenih listov dreves ali rumene stene. Torej pozor in predvsem poizkušajte.

Tary posneta v prostoru s streho in odprtimi stenami. Svetloba iz okolice, ki je odbita v večini od sivih skal in plošč, da portretu izredno mehkobo. Ob naravni ne preveč močni svetlobi v prostoru z dobrim ozadjem lahko zaživi vsak portret.
Canon EOS 5D MkII, 70-200mm f/2.8 IS L. Posneto pri 1/60sek., f/2.8 in ISO 400, -2/3EV.

Posnetu v prostoru v bližini vrat. Na portert pada mehka svetloba, ker pa ni močna je ozadje še toliko hitreje temnejše in s tem stvari na stenah v protoru ne motijo.

Ayu postavljena direktno pred okno. Skozi okno je v prostor in na portret padala odbita svetloba od bele stene sosednje stavbe.
Nikon D3x, 70-200mm f/2.8 VR. Posneto pri 1/250, F/4, ISO 200.

Model postavljen v močno senco krošenj dreves. Toda še vedno dovolj oddaljen od njih, da ni pridiha zelene svetlobe odbite od listov. Model stoji na poti ki je posuta s peskom in se tako dovolj nevtralne svetlobe odbije navzgor in izniči sence. Tudi če model stoji na travi obsijani s soncem hitro pride do zelene kožnega tona.
Canon EOS 500D, EF-S 18-200mm IS. Posneto pri 1/125sek., f/5.6, ISO 400.

Če fotografirate v JPEG v primeru odbite svetlobe uporabite bel ali siv papir/karton za nastavitev korekture bele barve.