Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Minolta DiMAGE Z1 ( II. preizkus )

Avtor:Matjaž Intihar
15.11.2003 16:05

Konica Minolta Z1, je generacija ultra kompaktnih kamer z izrazitim 10X optičnim zoomom in najdaljšo goriščno razdaljo 58mm, ki je enak kotu zajema v 35mm formatu 380mm. Tudi sama oblika kamere je zanimivo sveža. Všečno ali ne pa je razmišljanje vsakega posameznika posebej. Slika: Konica Minolta.

DiMAGE Z1 je po mojem mnenju odlična kamera za družinskega fotografa, ki za foto kamero ne bi dal veliko denarja, rad pa potuje. Seveda ne sme vas motiti, da za ta denar že lahko dobite kamero s kovinskim ohišjem, objektivom s širšim kotom zajema, več točkami itd.

Za 119.990 SIT (priporočena cena) pa dobite 10X zoom, veliko osvetlitvenih kontrol, tudi ročno, več možnosti AF nastavitve glede hitrosti zajema slike, odličen video zapis (30 slik/sek), dober LCD zaslon...

Tudi uporabnost kamere je za popotniškega fotografa zelo velika. 10X-ni zoom objektiv ima 35mm ekvivalent 38 - 380mm. In to s svetlobno močjo 2,8 - 3,5. Motiv z njim močno približamo. Lahko uporabimo še 4X-ni digitalni zoom, ki nam omogoči prebrati močno oddaljene zapise ali videti detalj oddaljenih slik, portalov zgradb itd. Fotografije z njim si lahko ogledate tudi v članku "digitalni zoom".

Seveda pa ima vsaka kamera tudi svoje slabosti.

Ena izmed njih je močno poudarjena kromatska aberacija objektiva ob robovih. Predvsem na kontrastih lahko opazimo zamik barv. Majhno tipalo velikosti samo 1/2,7" (5,27 x 3,96 mm) nam že da vedeti, da bo kljub samo trem milijonom točk, šum kar obilen pri višji občutljivosti. No pa smo tega že bili vajeni tudi v analogni tehniki pri filmih. V pomoč, da čim kasneje posegamo po višji občutljivosti je svetlobna moč objektiva in najdaljša goriščnica samo 58mm. Kar pomeni, da nam že 1/125 sekunde zadostuje za nestreseni posnetek. Avtomatsko ostrenje zna biti v slabih svetlobnih pogojih težavno. No lahko posežemo po ročnem, pa tudi marsikatera SLR kamera bi imela težave. Obvezno imejte s seboj komplet napolnjenih dodatnih baterij, kajti kamera je kar požrešna z energijo.

Toda vse napake poglejmo iz pogleda navadnega uporabnika foto kamere, ki je do sedaj uporabljal samo kamere na film, ali pa še sploh fotografiral ni. In če na fotografijah ne iščete napak, ampak se prepustite emocijam ob posnetku, vas tudi marsikatera napaka ne moti. Če vas, je treba poseči po dražjih kamerah. Prav tako če vas moti plastičnost ohišja, samo tri milijone točk in uporaba samo SD/MMC spominskih kartic. Pri močni svetlobi se tudi pokaže, da kljub samo ISO 50 in zaslonki 8 tudi to ne zadostuje. Zaslonka 11 ali 1/2000 sekunde bi bilo kar dobro vgraditi v to kamero. Zaslonko težko, saj pri tako majhni optiki to ni enostavno. Ker krajšega časa ni, pa si boste morali pomagati s sivimi filtri. Ob njej sem preizkušal Olympus Camedia 5060, ki ima 1/4000 sekunde in sem opazil to malo nevšečnost pri močno osvetljenih motivih. Pač včasih najdeš kaj kar je za tebe moteče. Sicer samo včasih ob močni svetlobi, ampak moteče je. In zame je preosvetlitev bolj moteča od tako iskanega šuma na vseh kamerah. Seveda ponavadi vsi tisti, ki iščejo šum, niti fotografij ne izdelujejo. Ogledujejo si jih povečini samo na ekranih. Če pa želite imeti fotografije iz vaših izletov, daljših potovanj in drugih zanimivih trenutkov, ki ste jih fotografirali, se na šum ne obračajte veliko. Ni tako moteč pri današnjih kompaktnih kamerah, da ne bi bili z vam zanimivim motivom zadovoljni.

Kot sem že omenil, sem istočasno preizkušal tudi dražji in po nekaterih tehničnih podatkih zmogljivejši C-5060. In mislite, da za družinsko popotniško fotografijo in slike velikosti 10 X 15 cm opazite kakšne razlike. Ja jih. S DiMAGE Z1 sem posnel veliko več zanimivih motivov Ljubljane, ki jih do sedaj še opazil nisem. Močan zoom ima svoje prednosti v popotniški fotografiji. Seveda s tem ne mislim, da je Z1 v celoti boljša kamera kot C-5060 ali kamere iz tega razreda. Toda vedno morate najti za kaj je kamera primerna in v tem elementu je boljša od kamer iz višjega razreda. Vsakdo pa potrebuje kamero za svoj način fotografiranja. Za marsikaj Z1 tudi ni primerna. Če rabite majhno zmogljivo kompaktno kamero, potem bo recimo Pentax Optio S4 in kamere iz tega mini zmogljivega razreda mnogo boljša izbira.

Fotografije posnete iz DiMAGE Z1 so za povprečnega uporabnike odlične. Še sploh če so svetlobni pogoji dobri. V slabih, recimo v oblačnem vremu pa vam tudi mnogo dražje kamere ne naredijo sončnega posnetka. Od objektiva ne pričakujte kakšne super optične kakovosti, saj vam prinaša drugo prednost to je 10X zoom. Vsaka prednost ima svojo slabost. In če vas močan zoom pritegne, ali ga celo res potrebujete, potem je ta kamera boljša izbira od še tako dobre kamere v tem cenovnem razredu, ki uporablja mali objektivček, ki ga komaj vidite. Mnenj in želja, kakšno kamero kupiti je veliko. S Z1 smo dobili še eno izbiro. In če jo izberete za pravi namen in s pravo mero po kakovosti je vaša odločitev pravilna.

Plastično ohišje me zelo spominja na ohišje 300D. Torej v tem pogledu ni bistvene razlike. Vendar za to ceno od Z1 več tudi ne moremo pričakovati.

Tudi zadnji del kamere je samosvoj. Gumbi so dovolj logično postavljeni. Zanimiv pa je sistem spremembe pogleda slike. Ali preko TFT zaslona na hrbtu kamere ali preko LCD v iskalu. Slika: Konica Minolta.

Na Z1 lahko dodamo tudi zunanjo bliskavico. Le ta nam zaradi večje moči pride prav pri daljših goriščnicah. Slika: Konica Minolta.

Z1 z nastavkom za širokokotno predlečo. Z njo dobimo kot zajema 75 stopinj (diagonala). Slika: Konica Minolta.

Nastavek za lečo s katero pridobimo široki kot ekv.28mm. Slika: Konica Minolta

Zanimiva rešitev kako se svetloba namesto na zaslon na zadnjem delu kamere prenese v iskalo. Pogled skozi iskalo potrebujemo predvsem pri daljših goriščnih razdaljah.

5,8 mm, ekv. 38mm

58 mm, ekv. 380mm

380mm in 4X-ni digitalni zoom. Dobro si oglejte razliko med goriščnicami 38mm, 380mm in to sliko. Torej veste, kaj vse lahko vidite s to kamero. Si zamišljate, da imate samo malih 120mm na vaši kameri. Saj nič ne opazite. No seveda, če vas tako približevanje motiva sploh zanima.

Ob svetlobno lepem dnevu, so tudi slike odlične. Pri majhni ISO občutljivosti tudi "famoznega" šuma ni. Sedaj ko se je tema na domeno PIKSEL končala, je na dan prišla tematika o ŠUMU. Pa bo tudi ta v naslednjem letu končana. Upam, da bomo kmalu na pravih fotografskih pogovorih. Novodobni fotografi, ki se v večini do sedaj niso kaj veliko ukvarjali s fotografijo morajo še dozoreti, da bodo spoznali, katera tehnika je za kaj namenjena. ISO 800 film nikoli nismo uporabljali za družinsko ali portretno fotografijo. Prav tako ne za poroke. Tudi čase osvetlitve daljše od 1/15 sekunde smo redko redko uporabljali. Da ne govorim o osvetlitvah nad 10 sekund. Tu je bolj pomembno dobro stojalo, kot pa količina šuma v podobnem cenovnem razredu.

S kamero Z1 vam ni treba čez cesto, da iz bližine posnamete motiv. Motiv pride sam k vam, medtem, ko vi pijete kavo.

Dobra zasičenost s barvami.

Jesenske barve so zelo intenzivne. Slike so hitro všečne.

List od blizu. Brez makro nastavitve, oddaljenost 50cm.

Makro nastavitev in uporaba vgrajene bliskavice.

Centralno merjenje svetlobe. Včasih ko sem še fotografiral na film, sem imel s fotografiranjem neba velike težave pri pravilni osvetlitvi.

Tudi v problematičnih svetlobnih pogojih me Z1 s pomočjo avtomatike ni pustila na cedilo. "Nič prežgano nič zabito". Za svetlejši ali temnejši posnetek pa si lahko pomagamo s kompenzacijo osvetlitve. Lahko uporabimo tudi spot merjenje.

Z1, ekv. 200mm, 1/250, f/8, ISO 200.

Fotografija snega v senci v močni sončni svetlobi. Sneg pod takimi pogoji je težko pravilno osvetliti. Kjer je na sneg padala direktna svetloba je pravilno osvetljen. Še je risba. Modra barva snega v senci pa je odboj barve neba. S prostim očesom te barve nikoli ne vidimo. Sneg gledamo spominsko.

Tudi v močno kontrastnem motivu se Z1 odlično znajde. Na zaslonu ne vidimo ali je bela barva snega kot temna barva v ozadju pravilno osvetljena si lahko pomagamo s histogramom in opravimo korekturo osvetlitve.

Posnetek v močno nasprotno svetlobo. Tudi tu je kamera dobro preračunala vmesno vrednost. Vendar zaradi prevelikega kontrasta motiva se je izgubil del risbe v nebu in v vodi kjer je senca mosta.

Še en ukraden motiv fotografinje. V tem dnevu sem jih opazil kar nekaj. Ta uporablja D60. Ne verjamem pa, da si zapisuje podatke, čas, zaslonka, WB o zajetem motivu. So že zapisani ob fotografiji v digitalni obliki. Dekle ima v roki Mobi kartico. Če bi stal zadaj oddaljen od nje s kamero Z1, hitro vklop digitalnega zooma preberemo številke in jih v svoj telefon vstavimo še pred njo. In prišparate 5.000 SIT. HAHA. Misli digitalno!

S kar (ekv.) 380mm lahko odlično krademo motive. Tale japonka uporablja konkurenčno S50. S Z1 se daleč vidi. S tako veliko goriščnico ostanete nevidni. Priporočam pa pri tej goriščni razdalji uporabiti pravo iskalo. No iskalo samo po videzu. Notranja slika je bolj tako, vendar se veliko hitreje najde motiv kot, ga iskati preko TFT zaslona . Kot zajema pri najdaljši goriščnici je samo cca. 6,5 stopinj.

Tudi mala bliskavica dobro deluje. Oziroma bolje povedano merjenje svetlobe tudi z uporabo bliskavice na kameri dobro opravi svoje delo. Je pa bliskavica preslabotna za oddaljene motive. Tu pa je možnost uporabe dodatne močnejše bliskavice v tem cenovnem razredu dobrodošla rešitev.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com