Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Ločljivost prihodnosti / UHD-4K, FUHD-8K, QUHD-16K

Avtor:Matjaž Intihar
26.01.2015 10:02

V filmskih časih je fotograf lahko mirno spal. Njegova naloga je bila fotografirati. Fotokamere so se menjale na 7 let, objektivi še bolj poredko. Vsako leto smo pri Kodak in Fujifilm dobili enega ali dva nova filma, vendar jih fotograf ni menjal kar tako brez resnega preizkusa. Razvijanje filmov je bilo desetletja enako. Povečave so bile kakršne so bile. Bolj kot od fotografa je bila kakovost povečave odvisna od zrnatosti filma, odličnosti povečevalnika ali skenerja.

Prišla je digitalna tehnologija in vse postavila na glavo. Fotograf se je moral čez noč seznaniti z novimi tehničnimi lastnostmi in računalniškim izrazoslovjem. Sam sem imel to veliko srečo, da sem se z mnogimi lastnostmi digitalne tehnologije že spoznal iz moje poklicne grafične smeri ob skeniranju filmov, fotografij in pripravi le teh za tisk. Če smo se v grafiki že v 70-tih spoznali s skenerji in 80-tih z računalniško obdelavo slike, ter številkami o pikslih, ločljivosti, MB, itd., je med fotografe digitalno razmišljanje pljusknilo šele krepko po letu 2000. Ločljivost je kaj hitro postala beseda številka ena. Mega piksli (število točk) na tipalu je bila neka nova gonilna sila. In so fotokamere vsako leto na veliko pridobivale bolj ločljiva tipala in s tem možnost uporabe digitalnih datotek tudi za povečave. Kolikšne?

Le malo fotografov je v 90-tih uporabljajo digitalne kamere za profesionalno uporabo. Njihova ločljivost do 3M točk in kakovost algoritmov za procesiranje slike je komaj zadovoljevala za objave v revijah, katalogih. Vendar za prikaz na računalniških zaslonih, smo že imeli več kot odlične ločljivosti in možnost povečave. Kot ločljivost tipal, se je razvijala tudi ločljivost prikazovalnikov slike kot, zasloni, projektorji, TV. Za tiskovine se že iz 70-let ve, kakšna mora biti ločljivost v ppi in dpi, za kakovosten tisk slike v določeni velikosti in seveda zelo pomembno z določenim rastrom. In vse skupaj ostaja enako še danes tudi v dobi digitalnega tiska. CMYK in rasterska slika nam bosta še kar nekaj let krojila “pravo” ločljivost in danes magičnih 300ppi za zaslon, oziroma 2540dpi za tisk. (Več o tem v knjigi e-Fotografija iz leta 2001 - dobite jo v PDF datoteki na e-Fotografija.si)

Pred nami so nove ločljivosti za ogled in prezentacije, predavanja...

 

Ločljivost - prej, zdaj, prihodnost

Fotografske kamere imajo že nekaj let odlično ločljivost. Seveda mišljeno za današanje prikazovalnike slike. Fotografije iz njih lahko povečujemo v velike formate tako preko zaslonov kot v tiskovini. Vendar se nam marsikdaj zastavi vprašanje, v kakšni ločljivosti naj shranim preko programa obdelano fotografijo, da bo tudi čez leta zadovoljiva za pregled. Seveda lahko rečemo, pusti jo v najvišji ločljivosti! Vendar podvajanje količin datotek v predstavitvenih programih hitro prinese težavo samega arhiviranja. MB, GB fotografij je vse več na naših diskih. Ko fotograf računalniško obdela fotografijo in ve, da jo bo prikazoval predvsem preko zaslonov, recimo na prezentacijah, je ne potrebuje shranjene v vseh 20 ali več milijonih točk. Do danes nekako velja, da je za prezentacije s programi PowerPoint ali Keynote najbolj uporabna ločljivost polnega HD (Full HD) formata 1920x1080 točk (seveda odvisn od projektorja, vendar HD je že pri vseh ali bo kmalu standard). Industrija nam je to ločljivost za predvajanje vsebin nekako vsilila preko potreb za ogled na domačem TV. Enako ločljivost nudijo zdaj že standardni projektorji, kot računalniški zasloni. Če imate fotografijo po daljši stranici veliko 1920 točk, je tudi odlična za izpis v grafični tehnologiji, s tiskalniki ali v fotolaboratoriju v formatu 13x18cm. Če so nas ločljivosti do 800x600 (SVGA) točk v računalniški tehnologiji spremljale desetletja in nato ločljivosti do 1280x800 (SXGA) deset let, vse do prihoda ločljivosti 1920x1080 (Full HD), smo v samo par letih spoznali in že dobili še višje ločljivosti.

Naslovnica enega izmed mojih predavanj! Še 5 let nazaj sem imel predavanja v ločljivosti 1024x768 točk. Nato sem prešel na polno HD ločljivost 1920x1080 točk. Zdaj že razmišljam, da bi fotografije za prezentacije pripravljal v ločljivosti UHD 4096x2160 točk. Ta ločljivost že zadostuje za A4 velikost tiska preko tiskalnika ali fotoknjigo.

 

Zato ne čudi, da smo do sedaj ločljivost fotografije dva tisoč točk po daljši stranici svetovali za arhiviranje. Vendar vedno je dobro, da se čim prej zazremo v prihodnost. Zato vedite, če sedaj obdelujete in arhivirate vaše fotografije, jih morate shranjevati že v višjih ločljivostih. Še nekaj let in bo vaša fotografija, ki je danes čez cel zaslon na Full HD zaslonu, na novih 8K zaslonih samo delček le tega. Japonci predvidevajo da bodo njihove oddaje že snemane ter lahko predvajane v 4K v letošnjem letu. V ločljivosti 8K pa leta 2016. Torej, tehnologija, ki jo industrija vse hitreje širi med nas je že pred našimi vrati!

Zakaj zmanjšujemo ločljivost obdelane fotografije?

Če imamo velike datoteke z ločljivostjo štiri ali več milijonov točk po daljši stranici, je datoteka v MB velika tudi, če jo shranimo v komprimiranem JPEG zapisu. Zato original vedno ohranimo v njegovi polni velikosti, obdelano kopijo za projekcijo raje pomanjšamo, na recimo (do danes je veljalo) 1920 točk po daljši stranici. S pomanjšavo imam še vedno dovolj ločljive fotografije za prezentacije in obenem manjše datoteke od originala. Tako ob prikazu te manjše fotografije na zaslonih ni čakanja, da se prevelika datoteka odpre. Tudi ni primerno, da fotografijo na zaslonih avtomatsko pomanjšujemo, če je v ločljivosti prevelika, saj s tem izgubimo več kakovosti kot, če jo v programu kontrolirano pomanjšamo sami.

Apple je na telefone, tablice, prenosne računlanike in zdaj tudi že v 27 palčni iMac vnesel tehnologijo ločljivosti nove generacije. Imenujejo jo “retina”. Na teh zaslonih visoke ločljivosti okoli 300ppi, točk na zaslonu ne vidimo več.

 

Zakaj nove višje ločljivosti?

Poznamo že večno mantro ločljivosti iz začetka vstopa digitalne tehnike v fotografijo. Hočem več točk, še več točk, smo vpili še leta 2010. Več točk imaš, v večji povečavi boš lahko imel kakovostno fotografijo. Kdor se ne ukvarja z izpisom fotografij preko fotolaboratorija, tiskalnika ali grafičnega tiska najbrž pozna že desetletja poznano, da za ločljivost brez videnih točk v zapisu potrebujemo zgoščenost vsaj 254 točk na palec (10 točk na mm). Če imamo zgoščen zapis 10 točk v mm, oziroma 254 točk v enoti palec, potem oko vidi lep zvezen zapis. Zgornje številke so standard za to, ker povprečno človeško oko razloči 10 linij na mm (254 na palec). Ker smo v računalniški tehnologiji, so s še malo rezerve povzeli kot standard ločljivosti 316 točk na palec (Odvisno od velikosti zaslona ločljivost lahko varira). To ločljivost je na računalniške zaslone za domačo uporabo uvedel Apple na svojih Retina zaslonih. Zaslone na telefonih, tablicah, računalnikih, gledemo zelo od blizu in je “polna” ločljivost 316 ppi dobrodošla. Na TV zaslonih te zgoščene ločljivosti ne potrebujemo, saj sliko gledamo od dlje. Zato je recimo na 4K zaslonu ločljivost nekje v povprečju 50 do 70 točk na inč. Odvisno od velikosti zaslona. To je še vedno slabša ločljivost naših današnjih računalniških zaslonov, ki imajo ločljivost od 72 - 120 točk na inč.

Torej večja je ločljivost zapisa na inč ali mm, večjo fotografijo v polni kakovosti lahko vidimo. “Skrajna” meja še potrebne ločljivosti za zaslone, katere gledamo od blizu je 316 točk na palec (ppi). Večjo zgoščenost ne potrebujemo, ker tudi od blizu ne bomo videli točk/linij. Ni pa vse v ločljivosti. Zaslonom morajo še povečati počrnitveno vrednost D. Višja je, večji je lahko kontrast, ki ohranja vse tonske vrednosti. Človeško oko za kolikor toliko zvezni zapis potrebuje najmanj 128 tonov. 8 bitni zasloni z največ 2.2 D, nam jih kažejo 255. V počrnitveni vrednost kot nam jo je dal diapozitiv 3.6D pa potrebujemo zvezni zapis z vsaj 12biti (4096 tonov). Več o D, zveznem zapisu, bpi, dpi, lpi, ppi in ločljivosti v knjigi e-Fotografija iz leta 2001. V PDF datoteki jo dobite na www.e-Fotografija.si/pdf

 

Ločljivosti zaslonov / prej - zdaj - prihodnost

Ločljivost zaslonov gre nezadržno naprej. S tem tudi potreba po ločljivosti videa in fotografij za prikaz na njih.

 

VGA - 640x480 točk

Še 15 let nazaj so se na naših mizah bohotili veliki CRT zasloni v ločljivosti 640x480 točk (VGA). VGA tehnologija je prišla v računalniško tehnologijo leta 1987. Če se spomnite video zapisov z vašo prvo digitalno fotokamero. Danes je prikazan v opazno manjši velikosti, kot jo nudi vaš zaslon, saj so fotokamere vse do leta 2005 v večini primerov nudile ločljivost videa 640x480 točk.

SVGA - 800x600 točk

Leta 1989 smo dobili novo ločljivost in predvsem 8bitno barvno razločljivost.

XGA - 1024x768 točk

Leta 1990 je bila v CRT zaslonih predstavljena najbolj uporabljena ločljivost tako doma kot v industriji, ki se je obdržala vse do konca CRT zaslonov.

SXGA - 1280x1024 točk

Ločljivost ki je bila najbolj uporabna ob zatonu CRT zaslonov. Še danes je prisotna tako v domovih kot na prenosnih računalnikih.

HD+ - 1600x1200 točk

Ločljivost, ki je bila na CRT zaslonih v 90-tih gonilo grafične industrije. Na začetku prihoda LCD zaslonov je bila prisotna v industrijskih zaslonih.

Full HD - 1920x1080 točk

Ločljivost, ki je prinesla malo revolucijo digitalnega zapisa. V ZDA so prvi javni HD signali predvajali že leta 1998, v Evropi pa leta 2004. Ločljivost je v računalniške zaslone prišla z velikostjo 24 palcev.

Danes skoraj ni več TV zaslona, ki ne bi nudil to ločljivost, zato je ta Full HD že nekaj let standard vseh obdelanih fotografij za prezentacije. Še v večji meri je ta ločljivost standard video zapisa.
Če smo do prihoda Full HD ločljivosti potrebovali kar velik preskok in čas, tako v računalniški tehniki, še bolj na TV, pa so sedaj nove tehnologije, oziroma ločljivosti že uporabne med profesionalci in pred našimi vrati. Zaenkrat fotokamere v foto zapisu danes znane ločljivosti zaslonov in projektorjev dosežejo in celo presežejo. Tu ni težav. Pojavljajo se predvsem nove zahteve po bolj ločljivem video zapisu in celo novejše kamere za hobi uporabika, Panasonic, Sony, GoPro, te zapise že nudijo.
Treba je že danes spoznati, da se tudi pri pripravi fotografij za prezentacije dogajajo spremembe z novimi ločljivostmi in nam 2M točk za nove zaslone in projektorje kmalu ne bo več dovolj. Fotografije bo treba shraniti v večjih formatih tudi za same prezentacije.
Na trgovskih policah že nudijo zaslone z “najvišjo potrebno” ločljivostjo 300+ ppi. In ne samo na tablicah in prenosnikih. Zdaj se je preselila tudi v 27 palčne zaslone. Predvsem v medicini že dolgo poznamo zaslone z ločljivostjo, katero smo sedaj dobili v domačih sobah.

Ultra HD (4K) - 4096x2160 točk

Kar na začetku naj povem, da 4K (8K) in Ultra HD (Full UHD) nista povsem enaki ločljivosti. 4K (8K) je naslov za profesionalni zajem in produkcijo ter za kino standard. Medtem ko je Ultra HD (Full UHD) naslov za domače zaslone in TV.

Velikost zaslona potrebuje visoke ločljivosti. Tehnologija je tu. Kako hitro bo prišla v naše dnevne sobe? 4K video kamere, kot TV in videoDVD-ji so že na trgovskih policah.

 

Med nami so že TV zasloni v ločljivosti Ultra HD. Ni nobene potrebe, da za ogled današnjih kompresiranih Full HD TV vsebin menjamo TV. UHD zasloni pokažejo svojo moč samo z res pravimi 4K zapisi video in foto vsebin. No za fotografijo ni težko doseči ločljivosti 8M točk. Za video pa le malo naprav omogoča zajeti video zapis v tej ločljivosti. Eden izmed tistih, ki je 4K prinesel v “hobi” video je GoPro. Tudi Samsung nudi 4K s kamero NX1. Panasonic in Sony fotokamere nudijo poseben konverter, da pretvorimo podatke v 4K zapis.
Preteklo bo še nekaj vode, da bomo imeli 4K zapis v vsaki napravi, oziroma da bo postal domači standard. Vendar današnje obdelane fotografije katere bi radi še predstavljali čez par let na TV zaslonu, že lahko shranite v ločljivosti bližnje prihodnosti.
YouTube in Vimeo tudi že omogočata dodajati zapis v ločljivosti 4096x3072 točk.

Zajem videa v ločljivosti 4K (4096x2160 točk), je že realnost v domeni hobi videa. YouTube kot Vimeo, že sprejemata 4K zapis. Čas prihoda 4K TV-jev v naše domove je vse bližji. Tudi v naših trgovinah si lahko že ogledate moč 4K zapisa in predvajanja na UHD TV.

Sony a7s omogoča zajem videa v ločljivosti 4K.

 

Ultra HD+ (5K) - 5120x2880

V industriji, medicini, so že nekaj let v uporabi zasloni z visoko ločljivostjo, katero tudi poimenujemo WSHD (Wide Screen HD). V letošnjem letu so ti zasloni prišli tudi na domače računalniške pulte. Septembra je UHD+ zaslon predstavil Dell, vendar za kar zasoljeno ceno in menili smo, da ta tehnologija še nekaj časa ne bo razširjena med nami. Toda v računalniški tehnologiji je podjetje Apple tisto, ki nosi trende med široke množice. Oktobra so dali na trg računalnik (vse v enem) iMac z zaslonom ločljivosti 5120x2880 točk. Ločljivost je tako visoka, da na fotografiji lahko vidimo drobne detajle, oziroma zaradi gostote točk zaslona, le teh sploh ne vidimo več s prostim očesom.

In smo tam. 16M tipalo v fotokameri komaj doseže, da je slika v 1:1 velikosti čez celoten 27 palčni zaslon.

 

Apple je ločljivost 5120x2880 točk prenesel na 27 palčni zaslon. Leto, dve in dosedanje Full HD zaslone bomo menjali z visoko ločljivimi (Ultra HD).

 

6K

Video kameri RED in Black Magic že omogočata zapisovati v novi “vmesni” ločljivosti 6M točk po daljši stranici. Ta zapis ima kar 9X več podatkov kot klasični HD.

Na mladih stoji razvoj, napredek, želja po več.

 

Full UHD (8K) - 7680x4320 točk

In ko v hobi video počasi vstopa UHD (4K) zapis, poznamo že od leta 1995 v eksperimentalni fazi Full Ultra HD (kodni naziv Super Hi-Vision) ločljivost 8192x4320 točk. Japonski TV gigant NHK je takrat začel razvijati ta visokoločljivi format in za razvoj porabil več kot milijardo dolarjev. 8K ločljivost (33M točk), ki jo danes v fotokamerah dosegata le Nikon in Sony s 36M tipalom, naj bi v domove prišla v roku 8 let. Kar pomeni. Da bodo naše današnje fotogarafije z manj kot 35M točk enostavno manjše od zaslona v 1:1 povečavi. Prenos 8K zapisa so testirali že na olimpijskih igrah v Londonu (2012) in isto leto na festivalu v Kanu, kjer so že prikazali 27 minut dolg film na 220O zaslonu.

Danes video snemamo v ločljivosti Full HD (2M točk) s 30 sličicami v sekundi. Kar pomeni, da v nestisnjenem formatu v sekundi zapišemo 60MB podatkov. V ločljivosti 8K pa bo podatkov kar 16X več. Očitno bomo kmalu dobili spominske enote za video in fotokamere v količini 1TB ali več. In hitrostih zapisa, ki nam v foto uporabi niti niso razumljive, kaj šele potrebne v današnjem času.

8K fulldome - 8192x8192 točk

Danes že uporabljena ločljivost v planetarijih.

QUHD - 15360x8640 točk

Ja in ni še konec. QUHD  ločljivost že poznamo v testnih fazah tako v zapisu kot pri zaslonih. Si lahko zamislite, kakšne procesorje bomo potrebovali, da se bo lahko obdeloval 16K video iz tipala s 130M točkami, takrat najbrž vse skupaj začinjeno še v dodatni tretji dimenziji, t.j. globini (3D).

Le kam nas peljejo nove ločljivosti? Ja v prihodnost, kot nas zdaj v hobi fotografiji že 20 let vodi foto in video digitalna tehnologija. In dobro je vedeti in poznati kaj nas čaka v bližnji prihodnosti. Vendar, kot nas še danes zadovoljujejo majhne ČB fotografije na papirju, ali skenirane v digitalni obliki na zaslonih, prav tako bodo še dolgo z nami digitalne fotografije ločljivosti 3M točk ali več. Pomembno je imeti fotografijo in jo pravilno arhivirati. Če bo tako, jo bomo lahko pogledali tudi na “vesoljskih” zaslonih prihodnosti. Naše oko potrebuje manj, kot nam z novimi produkti žele predstaviti.

Za konec

Razvoj gre nezadržno naprej. Bolje povedano vse hitreje gre naprej. Lahko še toliko bremzamo nove tehnologije, ko se industrija med seboj zmeni, moramo v njo. Vemo kako je bilo v fotografiji na prehodu iz analogne v digitalno. Mnogim je šla menjava tehnologije v nos in niso verjeli v njo. Vendar ko industrija reče, staro ne bomo izdelovali več, izkoriščali boste nove tehnologije, potem jih moramo. “Če ne gre zlepa, gre pa zgrda”, še danes velja, pa čeprav s “staro” tehnologijo ni nič narobe. Vendar ta svet stoji na napredku. In v zadnjih 60 letih je napredek doživel pravi bum. Spremembe so tako hitre, da jih komaj še sledimo! Človek je potreboval od prvih ohranjenih jamskih risb do pisane besede celih 30.000 let. Od prvih pismenk na kamnu je minilo že 10.000 let, hieroglife pa poznamo več kot 5000 let. 560 let je minilo odkar je Gutenberg iznašel sodobni tisk in dobrih 200 let je literatura med množicami. Kako vse hitreje se razvijajo sodobne tehnologije! (Članek: Fotografija v prihodnosti, ali znanstvena fantastika v resničnosti)

V domačih dnevnih sobah bodo kmalu veliki ovalni TV zasloni z visoko ločljivostjo UHD. Kako bo pa pri nas s TV signalom? Še Full HD ni optimalen, saj je premočno kompresiran. Torej smo omejeni na originalne DVD-je in lastni video zapis.

 

Če se vrnemo k medijem za prikaz slike. Pred 30.000 leti je za to služil kamen. 5000 let poznamo zapise na papirusu, pred 2500 leti so na kitajskem že poznali sodobni papir. V Sloveniji je na Fužinah pri Ljubljani leta 1597 že bil izdelan prvi papir po sodobnem postopku. Televizija, sprva ČB, je v domovih razširjena od leta 1950 (pri nas od 1960). Še 30 let nazaj smo na domačih računalnikih za prikaz slike uporabljali TV zaslon.

In danes? Samo 65 let je od kar je TV v domovih in že se pogovarjamo o super ločljivih zaslonih. Enostavno bo vse skupaj težko spremljati in sprejemati iz leta v leto nove tehnologije.

V resnici si niti predstavljati ne znamo kako hitro gre tehnologija naprej in predvsem kako močno jo izkoriščamo. V samo eni uri se na splet doda toliko podatkov, da bi za njihov zapis potrebovali 7 milijard DVD-jev. Zloženi v višino bi merili velikost sedmih Mount Everestov. Noro!

Eno velja že danes in to je namen tega zapisa. Danes hranite visokoločljive formate zapisa (12, 20, 36M točk v foto in video v vsaj Full HD), saj vam bodo čez nekaj let še kako prav prišli. Kajti današnje ločljivosti bodo že čez 10 let izgledale v tehničnem zapisu, kot tiste iz naših prvih fotokamer proti koncu 90-tih let. Poglejte jih na Full HD zaslonu. Majhne so in manjka polno detajlov!

Matjaž Intihar

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com