Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Kompaktne sistemske kamere (CSC) v bližnji prihodnosti

30.01.2016 12:55

 

Avtor: Matjaž Intihar

 

Kamere CSC in bližnja prihodnost

Ob prihodu kamer CSC na trg, je bilo veliko vprašanj glede uspešnosti sistema in uporabljene tehnologije. Prve kamere niso imele iskala in fotografiralo se je preko zaslona. Za fotografe vajene iskala niso bile zadovoljive. Dobili smo prva odlična EVF iskala. Nekje nas vedno grize črv, bo to vedno tako? EVF (elektronsko iskalo) ne more in ne bo zamenjalo sistema enookih kamer. Direktni pogled na sliko na medlico je znan že od prvih lesenih kamer (v 35mm kamerah že od leta 1933), a odtehta še tak novodobni pogled na milijone točk, ki izginejo, trepetajo, ni kontrasta, ostrine...
Res je. Če pogledamo današnje zmogljive kamere CSC, nudijo veliko. Vendar v primerjavo z enako cenovnimi kameramo DSLR jim manjka nekaj "velikega". Seveda kakor za koga. Večina uporabnikov CSC kamer več niti ne pogreša. Če bi želeli iz napredne ali profesionalne DSLR na CSC za profesionalno delo, pa marsikaj. Še tako kakovostne CSC kamere se zaenkrat ne morejo primerjati v hitrosti pogleda na sliko, še manj v hitrosti delovanja s kamerami DSLR. Torej, za tisto, če rabimo, jim manjka še marsikaj in ja, cokla je v kar veliki meri EVF iskalo. Iz tipala se slika prenaša na EVF. Ko želimo prožiti, mora kamera zajeti fokus, seveda s pomočjo tipala za sliko. Nato se mora tipalo v celoti izprazniti vseh električnih nabojev, nastane tisočinka teme in šele takrat lahko pride do zajema slike. In krog gre zopet naprej. Za fotografe želenega in vajenega hitrega dela s kamero DSLR tako ne gre. In s tem kamere CSC ostanejo na neki stopnici, oziroma so zadovoljve določeni skupini fotografov.
Ko na kamero CSC dodamo večji objektiv, se poruši tista glavna poanta kamer CSC, to je kompaktnost. Obenem imamo še nerodno držanje kamere v roki. In smo tu. Za hobi uporabnike imamo odlične CSC kamere. Tiste brez iskala za manj zahtevne in tiste z EVF iskalom, katerim kamere DSLR iz takega ali drugačnega pogleda niso všeč. Kdaj bodo te kamere šle še stopnico višje? Mehanika kot zrcalo, medlica in prizma, se mora enkrat umakniti novostim, ki lahko doprinesejo k enostavnosti delovanja ter manjši celoti sistema. Sodobnost in uspešno pot kamer CSC sem že opisal v članku (Sistemska kompaktna kamera (CSC) na pohodu). Več preizkusov teh kamer je v oknu (Novi testi).

Po prodajni količini kamere CSC vzdržujejo svoj tržni delež, medtem ko kamere DSLR nazadujejo.

 

Leta 2007 je glavni Panasonic razvojni inženir foto področja Michiharu Uematsu, prišel v naš DIWA laboratorij (članek: DIWA Labs) za preizksu opreme, katerega član sem bil. Preizkušamo njihove prototipne kamere brez imena in vedenja zakaj so namenjene. Ob pregledu kamere vidim, da ima elektronsko iskalo kot v prvih "hibridne kamere" iz leta 2004. In g. Uematsu se ni mogel izogniti vprašanju, kako, da v kameri, ki izgleda kot DSLR ni "pravega" iskala. Na koncu smo lahko odvili še objektiv in, ja, ni bilo zrcala, prizme, niti zaklopa. In dejal je, čez čas bodo imele vse kamere samo še EVF iskalo. Že takrat sem imel na te besede pomislek. Možno za hobi namen, za PRO pa bo velik vprašaj glede hitrosti, ostrine, jasnosti pogleda na motiv. Vendar je bil prepričan v svoj prav. Lani decembra sva se zopet srečala na Panasonic predstavitvi novosti. Ob vprašanju ali je še prepričan, da ima EVF prednost pred zrcalom in da ga bo v celoti zamenjal v kamerah, ni naravnost odgovoril. Zdaj sem sicer imel v roki njihovo novo kamero, vendar brez iskala. Že nekaj časa pa spremljam in berem, da mogoče pa EVF ni tisto pravo in da je predraga "cokla" sistema?

Michiharu Uematsu ob predstavitvi novih Lumix fotokamer in objektiva Leica 100-400mm (ekv. 35mm 200 - 800mm)

 

Že v članku (Sistemske kompkatne kamere (CSC) na pohodu) sem pojasnil dvom, da je sistem CSC že dokončno tak kot je. Če Canon kot največji ponudnik fotokamer še ni krepko zajadral v svet brezzrcalnih kamer, se bo v ozadju nekaj zgodilo. Na to me pelje pot, ki se je zgodila v svetu kamer DSLR in AF sistema, kot tudi digitalna sprememba iz CCD na CMOS. Sprva je bil v AF Canon s kamero T80 samo zraven. Čez dve leti je edini pokazal drugačno, a še danes pravo in pri vseh drugih uporabljeno pot AF sistema. (Članek: Zgodovina AF)
Ko smo v digitalni dobi mislil, da je CCD tipalo v večji prednosti glede kakovosti v kamerah DSLR, je Canon le to zamenjal in razvil do visoke uporabne vrednosti cenejši in energijsko manj požrešni CMOS ter uspel. Danes, ga uporabljajo vsi. Bo pri kamerah CSC podobno? Menim, da se bo kmalu zgodilo nekaj zelo pozitivnega za ta razred kamer, kot za nas uporabnike.

Zanimivo. Mehanski elementi, ki so dvignili vzpon kamer SLR, zrcalo, medlica in prizma, naj bi bili po Olympus, Panasonic, Sony, Fujifilm, cokla sodobne digitalne kamere. Tipalo in elektronske komponente, ter algoritmi so že dovolj hitri v zajemu, izračunu in prenosu, da klasičnega iskala in AF posebnega tipala ne potrebujemo več. Vendar! Kaj pa, če je EVF iskalo in celoten sistem njegovega delovanja predrag. Obenem, je EVF iskalo v primerjavi s klasičnim iskalom povprečno in seveda dražje.

Kot kaže, se bo CSC svet spremenil. Zakaj imeti povprečno iskalo EVF, ki ima svojo višjo ceno, če imamo lahko prizme in klasično iskalo v katerem je poceni zrak, steklo in ne draga, danes že štiri milijonska tehnologija EVF iskala. Canon ima dva patenta, ki kažeta enostavnost iz že znanih sklopov, kot možnost uporabe v CSC sistemu. CSC ne pomeni brezrcalana kamera kot jo večina poimenuje pri nas, ampak "kompaktna sistemska kamera". Pa naj ima zrcalo ali ne. Bistven je element krajše razdalje med objektivom in tipalom.
V letih uporabe kamer iz CSC razreda smo že videli, da imajo kar nekaj naprednih in zelo želenih lastnosti. Predvsem manjše ohišje, objektivi so mnogim prva odlična vrednost.
Vendar te prednosti, niso vedno tako velike, oziroma marsikatere fotografu niti niso pomembne, ker si želi drugih njemu bolj uporabnih lastnosti. Recimo Sony A7 II. Vrhunska CSC kamera polnega formata a, ko na njo nastavimo večji objektiv se že izgubi pomen kompaktnosti. Še toliko bolj, če damo na njo objektiv iz serije Zato nič narobe, če imamo malo večje ohišje. Lahko je celo prednost za držanje in umiritev tresenja. Tudi iz pogleda hitrosti dela, ne moremo reči, to je profesionalna reporterska kamera. Je odlična kamera za svoj namen in z nekaj pomanjkljivostmi za tiste, kateri iščejo lastnosti kamer DSLR. Olympus OM-D, Panasonic GH, Fujifilm X-T, so kamere, katere me spremljajo na vseh mojih FotoPOTEPih. Vendar, za tisto več imam s seboj vedno še hitri, po točkah bolj zmogljiv DSLR. Žal nekatere stvari na določeni točki ne gredo skozi.

Rešitve, da bo sistem CSC v bližnji prihodnosti še bolj potegnil črto čez kamere DSLR so tu! Prva je že ta, da so sistem ostrenja preko tipala že lepo pohitrili (Članek / Avtomatsko ostrenje - Kako deluje?). Torej, bodo kamere DSLR imele še manj prednosti, oziroma pri novih kamerah lahko, da dobimo hibrid med CSC in DSLR, ter da bo povsem vseeno kako kamero poimenujemo. Uporabljali bomo tisto, ki nam bo za naš način fotografiranja kar najbolje služila. In predvsem za množice je manjše, lažje, ob enaki uporabniški vrednosti, lahko še kako velik argument za nakup.

Prav rešitev, ki je namenjena kameram naprednega in PRO razreda je ta, da ob pogledu na motiv še vedno uporabljamo medlico (zeleno), premikajoče zrcalo, tipalo in prizmo. Torej hitrost in oster pogled na motiv. Obenem imamo lahko AF delujoč enako kot sedaj pri kamerah DSLR, da je za zrcalom še manjše zrcalo, ki svetlobo odbija na tipalo. Ali pa imamo AF v prizmi, podobno kot sedaj senzor za merjenje svetlobe. Na ta način pridobimo večje, trpežno ohišje z odličnim pogledom na motiv, kot ga imamo preko naprednih ali PRO kamer DSLR, in zaradi tipala, ki je bližje objektivu manjše objektive.

Druga možnost je, da imamo med lečami rezano polprosojno steklo. Del slike se odbije v iskalo, del na tipalo. Ta sistem poznamo že od kamere Canon Pellix (1965) in profesionalne EOS 1 Rs (1999). Danes ima podoben sistem Sony s polprozorno folijo v njihovih kamerah SLT, v katerih pa je še vedno EVF iskalo, saj folija še ne odbija dovolj svetlobe, da bi bila vidna odlična slika v klasičnem iskalu. Torej znane tehnolgije na malo drugačen način prihajajo v CSC sistem.

V kameri Canon Pellix (-1965) je bil namesto zrcalo vgrajen tanek na svetlobo prepustni film (Kot danes v Sony A99). Zaradi pod kotom 45% vpetega filma in posebnega premaza se je svetloba odbijala v svetlobni jašek in preostali del svetlobe osvetliv na svetlobo občutljivi film v ozadju. Leta 1999 sem preizkusil kamero Canon 1Rs s polprepustnim zrcalom. Zaradi polprepustnega zrcala se je slika odbijala tako na medlico kot bila prepuščena na film istočasno. Izgubili smo cca. 1/2EV svetlobne moči. Kakšna nova EOS 1D RS bi morala tudi priti med nas.

 

Tu je še en patent za kamero CSC, torej kamero z večjo bližino objektiva do tipala. Vendar s to razliko, da imamo na voljo še vedno "pravi" fazni fokus v spodnjem delu preko posebnega tipala, kar kaže na ohišje za vse, ki žele odzivnost kot jo nudijo profeisonalne kamere DSLR. V zgornjem delu je možnost za klasično prizmo, saj je prostor spodaj za polprozorno zrcalo ali za EVF zaslon.

 

Patenti

Vse tri zadeve je patentiral Canon, ki ga kar še ni, da bi si odrezal večji CSC kolač. V celotni dobi kamer CSC so predstavili le tri enake, tehnično malo posodobljene modele M, M2 in M3, ki so še zdaleč prava konkurenca Olympus, Panasonic, Fujifilm, Sony. Ker ima CSC svoje prednosti, kupce, verjamem, da tudi pri Canon še kako razmišljajo o novih možnostih zaslužka in obstati vodilni po količini kamer, kot objektivov. Zato se že govori, da gre Canon po svoji poti v polni format CSC. Ob EF-M objektivih bo prosta pot tudi za klasične EF objektive ob uporabi konverterja. Odprtina za nastavek je dovolj velika, prav tako je dovolj prostora za dodatne kontakte, če bo tu potreba. Sony recimo ima konverter za A objektive iz serije Alpha SLR, v njega so celo dodali fazni sistem za hitro ostrenje (Članek / AF - Kako deluje?). Tega pri Canon kamerah po zgornji tehnologiji ne bo treba. Vse bo ostalo v kameri.

S pomočjo konverterja se lahko na Sony E bajonet doda objektive iz serije A. V samem konverterju je tudi sistem za hitri fazni AF. (Članek AF - Kako deluje?)

 

Da pri Canon konverterji za EF objektive na EF-M niso neznanka, kaže naslednji patent. Konverter za kamero CSC, nam omogoča premik tako po horizontali, kot vertikali. Torej Tilt/Shift funkcija za vse EF objektive na kameri CSC.

Ne verjamem, da pri Canon samo tako za hobi razvijajo in patentirajo. Novosti znajo biti kmalu na trgu. Prve v letu predstavijo konec januarja ali februarja, nato pred poletjem in seveda, letos je Photokina. Proizvajalci stavijo na razred brezzrcalnih kamer, zato bo najbolj opazna predstavitev bazirala na njih. Bodo res še govorili "brezzrcalne" kamere, ali bomo uporabljali kratico CSC (kompaktne sistemske kamere).
Tudi pri Nikon bodo morali nekaj ukreniti in dodati v CSC kaj bolj uporabnega kot sedaj nudi sistem 1. Mogoče bomo že letos rekli, CSC je spremenil foto svet!

 
Avtor: Matjaž Intihar

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com