Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Kako v svet polnega 35mm formata (FF)?

19.08.2017 14:00

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Zanimivo, še deset let nazaj je bila evforija ob vsaki novi predstavitvi kompaktne kamere. Danes se na njih le redko kdo še spomni, saj so jih fotofoni povsem zamenjali.

Pri kamerah za napredne fotografe je drugače. Kamere CSC in DSLR so še vedno tisto pravo orodje in med njimi imamo več uporabniških razredov, ter več možnosti kontrole zajema (članek: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti). Predvsem uporaba različnih goriščnic in zaslonke, nam lahko da drugačne rezultate.

Zaradi visokih cen tehnologije tipal, so proizvajalci v prvih letih vstopa digitalnih kamer med množice, naredili manjša tipala. Za kamere DSLR, cca. 24x16mm. Poimenovali smo jih kar APS-C in APS-H. V analognih kamerah smo že imeli film format APS (test l.1998, APS formata na našem trgu), z velikostjo slike zajema "Classic" (25.1×16.7mm) in "High Definition" (30.2×16.7mm).

V digitalnih fotokamerah sta tipali APS-C in H velikosti, ostali enako oddaljeni od zadnje leče kot pri kamerah na film in DSLR kamerah polnega formata. S tem smo v bistvu imeli izrez polnoformatne slike. Za enak kot zajema kot smo ga vajeni pri kamerah FF (polnega formata), potrebujemo krajše goriščnice.

Duh 35mm filma (širina kino filma, ki se je uporabljal tudi v fotokamerah, fotografska oznaka formata je bila 135) in s fotokamero polnega formata zajema 36x24mm, je bil v preskoku na digitalno vseeno vedno z nami. Na voljo je bilo samo par PRO digitalnih kamer, ki so nudile tipalo te velikosti. Zdaj je že nekaj let drugače. FF format nam nudi višje ločljivosti pri enaki velikosti točke na tipalu. Večini najbolj pomembno na FF kamerah je, da se lahko lažje izkorišča ostrino po globini slike.

V napredni in profesionalni fotografiji so kamere s tipali polnega formata danes postale standard. Kamere z manjšimi APS-C tipali, pa lepo služijo tudi naprednim in profesionalnim fotografom, ko se potrebuje ožji kot zajema.

 

Polni format (FF)

Vsi, ki smo že delovali v analognem svetu fotografije, nam je polni format (36x24mm) nekaj povsem znanega, normalnega, pričakovanega. Oskar Barnac je že leta 1913 razvil slovito Leico, ki je uporabljala za zapis 35mm perforirani celuloidni film, poznanega že v svetu gibljive slike. Le malokdo od takratnih fotografov je bil vesel manjšega formata in Leici nisi dajali večjega uspeha. Vsi so govorili, da tako majhen format ne bo mogel nikoli zagotoviti kakovosti zapisa iz takrat uporabljenih kamer večjega formata kot 9x12cm ali 6x9cm.
In zgodilo se je. Po II. vojni skoraj ni bilo proizvajalca, ki ne bi šel tudi v 35mm format. V 60-tih letih je 6X6 format in večji, začel izgubljati veljavo. Veliki format se je obdržal le v profesionalni fotografiji, kjer so se predvsem v reklamne namene želele velike povečave, ali obdržati vsi drobni detajli motiva.
V digitalnem svetu je bilo drugače. Sprva je bilo na voljo kar nekaj izredno dragih digitalnih hrbtov za filmske srednje formatne kamere in marsikateri studio si je lahko tak strošek že privoščil. V profesionalni fotografiji, je bil čas zlato. Odpadlo je razvijanje filma in marsikateri digitalni projekt je že bil zadovoljivo kakovosten. Med kamerami DSLR so zaradi cene izdelave tipal začeli z manjšimi tipali. Sicer sta Kodak in Contax nudila digitalne kamere 35mm formata, toda njihovo cene in uporabnost, so sprejeli le redki profesionalci kot ljubitelji.
Vseskozi sem pisal, da bomo tudi v digitalni fotografiji spoznali moč 35mm formata. Format APS-C ima svoje dobre lastnosti v ceni in ožjem kotu zajema, vendar predvsem večja kontrola globinske ostrine doda svoje. Tako, da je danes vse več fotografov že v dilemi, kdaj in ali sploh vstopiti v svet polnega 35mm formata. Glavna ovira je še vedno cena. Pa ne toliko kamere, torej ohišja. Ampak tiste opreme, ki je nujno potrebna fotografu, da doseže tisto kar želi. To pa so kakovostni objektivi. Žal večina objektivov iz APS-C sveta ob preskaku na FF postane neuporabnih.

In tako je svet digitalnih fotokamer SLR prinesel nove težave. Na filmu smo lahko nekako eksperimentirali z objektivi in se zanašali na tiste, ki so naše fotografije izdelovali ali jih pripravljali za tisk. Le redko kdo je svoje fotografije pogledal pod lupo. V povečavi je bila velika, res velika večina naših fotografij neostrih. Ne samo zaradi objektiva, ampak tudi zaradi predolgih časov osvetlitve. Danes so zasloni neizprosni in vsak sam lahko vidi, ali je tehnična kakovost slike slaba ali dobra.


Polni 35mm format prinaša večjo možnost igranja z ostrino po globini motiva. Polni format se v napredni hobi fotografiji zopet vrača k koreninam kamer SLR. Kdor je že močneje "zajadral" v fotografijo ve, da ima lahko polni format določene zanimive prednosti pred APS-C formatom. Fotografi, ki so že imeli film SLR kamere so dobili možnost prestopiti v njim že dolgo znani svet.

Fotografija višje je bila posneta pri f/5,6. Ta pri f/2,8. Boljši objektivi nam pri odprtih zaslonkah rišejo lepo mehko risbo, brez krogov ali močnih prehodov. Japonci že desetletja ocenjujejo objektive tudi po tej lastnosti. Imenujejo jo bokeh (boke), prevedeno - poetična neostrina.

 

FF kamere v trenutni ponudbi

V tenutni ponudbi imamo sledeče kamere polnega formata. (Članek: Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu - avgust 2017)

Canon
EOS 6D, EOS 6D MkII, EOS 5D MkIV, EOS 1D X MkII

Nikon
D610, D750, D810, D850, D5

Pentax
K-1

Sony
Alpha 99 II, Alpha 9 (CSC), Alpha 7 II + R in S izvedba (CSC)

 

Prvi nasvet ob izbiri fotokamere!

"Kamero izberite po svoji vesti. Kot vedno poudarjam. NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v nasprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za dodatno bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografija že na začetku poti zasvojila, razmislite ali ne bi ob nakupu razmislili o razredu višje. Predvsem pa se zavedajte dejstva, da ko enkrat vstopite v svet kamer DSLR z eno znamko ste z njo kot poročeni. Ločitve in menjava sistema zna tudi tu imeti določene posledice in predvsem finančno izgubo ter vložek. Vedite, nasvetov je lahko toliko kot je fotografov ali trgovcev. Pravilna izbira pa je na koncu ena in edina, vaša."

O razredih fotografske opreme in kam katero izmed teh kamer iz FF formata postavljam, sem zapisal v članku (Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu - avgust 2017)". Ob želji po vstopu med kamere FF formata ni nič drugače kot pri izbiri drugih fotokamer. (Članek: Nakup fotokamere / od Fotofona do DSLR).

 

Menjava znamke, sistema, ob vstopu v FF svet?

Pri prehodu med FF kamere, je pravi čas, če ste želeli zamenjati sistem (proizvajalca). Objektivi, ki ste jih namenili vaši kameri APS-C formata ne bodo vsi uporabni. Na koncu visoka ločljivost novih FF fotokamer zahteva samo najboljše objektive. Da boste lahko izkoristili moč FF kamere glede globinske ostrine, potem boste tako ali tako prešli med objektive z dobro svetlobno močjo. Obenem zdaj lahko vstopite v nov trend. Vse bolj so prisotne kamere iz "novega" sistema CSC. Sony je tisti, ki nudi CSC FF kamere in z njimi vse bolj posegajo v napredno ter profesionalno fotografijo. Na ameriškem trgu, ki dolgo sploh ni bil ljubiltelj kamer CSC, so letos aprila po prodaji kamer s tipalom polnega formata že prehiteli Nikon. Canon je v FF sistemu še vodilni predvsem zaradi baze uporabnikov in športno/reporterskih fotografov. V krajinski, poročni, studijski fotografiji, pa Sony pridobiva vse večjo širino. Ne čudi, da so mi pred tremi leti na Photokini Canon inžinirji dejali, da se ne bojijo kaj dela Nikon. To rivalstvo prinaša predvsem enako opremo v smeri DSLR in točno vedo kaj lahko konkurent ponudi. Bojijo se Sony, saj ne vedo, kaj lahko ta elektronski gigant prinese novega in uporabnega v fotografijo. In s kamerami CSC polnega formata (A 7 II in A9), je Sony dodobra premešal karte in predvsem pokazal, da svet kamer DSLR ni nepremagljiv. Vendar to velja samo za kamere s tipali polnega formata. Med vsemi kamerami CSC, je že vsa leta po prodaji vodilni Olympus, v samo enem letu je Canon prevzel drugo mesto Sony, ki je sedaj tretji.

V naslednjem letu je nova Photokina. Že konec tega meseca (avgust) pride na trg kamera DSLR razreda Nikon D850, ki bo Nikon popravil prodajne številke v FF svetu kamer. V naslednjem letu menim, da bosta tako Canon in Nikon do Photokine šla s kamerami FF iz razreda CSC v konkurenco Sony.

Skratka. Zdaj je tu čas, da se lahko veliko lažje odločite in prodate svojo do sedaj uporabljeno opremo, zamenjate znamko, ali celo sistem.


CSC kamere so vse bolj prisotne in kar nekako potiho so spremenile tržne deleže med ponudniki polnoformatnih kamer. V aprilu 2017, je Sony predvsem na račun kamere CSC A7 II, prešel v ZDA na drugo mesto po prodaji kamer s tipali polnega formata. V Aziji je Sony skoraj povsod na prvem mestu po prodaji FF kamer. V Maleziji (junij 2017) imajo celo 42% delež, Indoneziji 51%.
Sicer trg FF kamer ni velik in že ob prihodu kamere Nikon D850 se lahko številke obrnejo. Sta pa tako Canon in Nikon močno izzvana in morala bosta v svet brezzrcalnih kamer polnega formata. Če ne prej, bomo novosti videli na Photokini 2018.

 

Katero FF kamero izbrati?

Večina najprej pomisli na večno rivalstvo Canon / Nikon. Pa tu ni glavna dilema ob izbiri kamere in sistema. Poti je več, izbira med Canon ali Nikon je samo tista najlažja, najbolj poznana in enostavna, ter seveda že zgodba večnega navijaštva. Res pa je, da pri obeh dobite najširši sistem dodatne opreme. Obenem je na voljo največ opreme od neodvisnih proizvajalcev, kot rabljene opreme.

Žal pa se v zadnjem času nadaljuje trend močnega višanja cen tako fotokamer kot objektivov. Zato prestop v svet FF kamer nikakor ne bo poceni. Je pa potrebno omeniti, da so cene, katere sem zapisal ob kamerah iz našega trga. Na uveljavljenih tujih spletnih mestih, so lahko za 5 - 15% nižje. Res pa, da se tudi pri nas da pri specializiranih trgovcih pogovarjati o ceni in lahko pridete blizu cen iz sosednjih držav.

Profesionalni športni in reporterski fotograf ne bo razmišljal. Glavni izbiri sta Canon EOS 1D X MkII in Nikon 5D. Tu ne ena ne druga kamera ne omogoča nečesa opazno več. Enako v celotnem sistemu objektivov in druge opreme. Takega izenačenja kot ga imamo sedaj v tem razredu, ni bilo vse od leta 1959, ko je Nikon predstavil sistemsko kamero F.

Napredni in hobi fotograf po teh dveh kamerah ne bo posegel. Zato je tu že širša dilema. Poleg Canon in Nikon, sta tu še Pentax in Sony. Predvsem Sony je tisti, ki se je povsem odrekel zrcalu in prizmi. V kamero  A 99 II, so dodali polprozorno folijo in EVF iskalo. Obenem je Sony zaenkrat edini, ki nudi FF format med kamerami CSC sistema (A7 II in A9).

Seveda. Največ fotografov v FF formatu še vedno deluje s kamerami dveh proizvajalcev. Vendar so tudi taki kupci, kateri že zaradi prevelike razpoznavnosti raje izberejo opremo manj znanega ali razširjenega proizvajalca, oziroma kot v primeru Sony, jim je sistem CSC bližji.

Sony je zanimiv predvsem za tiste, ki žele več elektronike, oziroma so več vpeti tudi v video zapis. Predvsem CSC kameri Alpha 7 II (in njeni izvedenki S ter R) in Alpha 9, nudijo več posebnih dodatkov, ki lahko video fotografu pridejo še kako prav. Res pa, da Sony ne "špara" s ceno. Vendar se za to dobi več elektronike in novodobnih rešitev. Obenem je Sony danes tisti proizvajalec tipal, ki je največ vložil v tehnologijo in nudi zares izvrstna tipala. V svojih FF kamerah jih ne uporablja samo Canon.

Ko je Sony prevzel Minolto (članek iz predstavitve prve Sony kamere Alpha 100 v Maroko), so si točno začrtali tehnološko kot pot z vedenjem kam se želijo postaviti. Pri Pentax je drugače. Najprej ga je prevzela Hoya, nato Ricoh, a kot da še danes ne vedo kaj bi s fotooddelkom. So pa kljub težavam z lastništvom Pentax inženirji naredili kamero Pentax K-1 (test), ki po mojem mnenju še danes med kamerami FF, nudi največ v razmerju cena/uporabniška vrednost.

 

Canon, Nikon, Pentax, Sony ?
(Članek: Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu - avgust 2017)

Če vstopate v svet polnega formata preko Canon EOS fotokamer, imate danes (avgust 2017) štiri možnosti. Fotoreporter ne bo razmišljal. Kljub ceni 6200€ bo izbral EOS 1D X MkII. Sledijo tri kamere, ki so uporabne tako za hobi, kot profesionalnega fotografa. Do razprodaje zalog modela Canon EOS 6D (test), bosta še vedno na voljo poceni in drag vstop. Za EOS 6D želijo 1450€ in s to kamero bo vaš vstop poceni. Kamera nudi hobi uporabniku dovolj, če le ni preveč novodobno tehnično usmerjen. Kdor želi več, bo že prešel na dražji vstop. Tu sta kameri EOS 6D MkII (2200€) in EOS 5D MkIV (3800€).

Pri Nikon je model D5 namenjen profeisonalnim reporterskim uporabnikom. Za to kamero želijo celih 7000€. Ja cene so šle res v nebo. Lahko pa se tudi pri Nikon še vedno dovolj poceni vstopi v FF svet. Model Nikon D610 (test) vas bo stal 1450€. Bi pa podal predlog, da razmislite, ali ne bi dali še 400€ več in vzamete model Nikon D750 (test). Tisti najbolj zahtevni in željni točk, imate še na voljo Nikon D810 (test) (2800€). V nekaj dneh pa bo predstavljen najnovejši model, z najnovejšo tehnologijo in seveda, najnovejšo ceno, Nikon D850 (najava). Menim, da bo model D850 ponovno krepko dvignil prodajne številke med FF kamerami in se bo v nekaj mesecih zgornja tabela spremenila. Novi modeli vedno prinesejo večje statistične spremembe. Čez leto drug proizvajalec poda konkurenčno novost in zopet se številke premešajo.

Kdor želi drugače vstopiti med FF kamere, si lahko izbere kamero za 2000€, ki ima po mojem mnenju še vedno najboljše razmerje uporabniška vrednost/cena.To je Pentax K-1 (test).

Sony je močno premešal karte v svetu polnega formata, pa čeprav nima tako širokega sistema in konkurenčne fotokamere za reportersko fotografijo. Predvsem kamera Alpha 7 II (ter izvedenki S ter R) iz CSC sistema, so odlično sprejete med krajinskimi, poročnimi in drugimi naprednimi fotografi.
Če se vstopi med FF kamere s sistemom SLT, je kamera Sony A 99 II (3500€), v osnovi zelo podobna ostalim kameram DSLR, le da nima zrcala in prizme (članek: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti). Kamera nudi fazni fokus, česar CSC kamere nimajo in druge lastnosti, ki ji zagotavljajo najvišjo hitrost delovanja.
CSC kameri A7 II (1550€) ((modela R in S cca.2600€)) in nova A9 (5200€) kažejo, da ima Sony pravo strategijo osvajanja trga. S kamerami DSLR ni mogel konkurirati Canon in Nikon. Ima pa sedaj veliko prednost pri kamerah polnega formata iz sistema CSC in to s pridom izkorišča.

Vsekakor velja. FF kamere vam bodo doprinesle nove, drugačne možnosti izražanja v fotografiji. To pa boste dosegli le z objektivi z dobro svetlobno močjo.

 

Sistemska kamera (kjer se investicija šele začne)

Ne fotokamera, objektivi so tisti, ki diktirajo tempo in ceno vstopa v svet polnega formata. (Opisi, testi objektivov na e-Fotografija.si)
Ob izbiri ohišja smo naredili samo vstop med kamere s polnim formatom tipala. Zdaj prihaja glavni del. Kameram iz sistema DSLR in CSC, rečemo tudi sistemske kamere, saj na njih lahko dodamo širok izbor dodatne opreme. Kar pomeni, da smo takoj v dilemi pri izbiri objektiva. Če so tele objektivi višjih razredov prirejeni za FF kamero, pa standardni objektiv iz APS-C sistema ni združljiv s kamero FF. Torej, če ste že imeli kamere z manjšimi tipali, boste primorani v večino menjave ali dokup objektivov.

Obenem nova visokoločljiva tipala zahtevajo samo najboljše objektive. Tudi pri njih pa gredo cene v nebo. Za manj kot tisoč evrov boste težko dobili osnovni zum objektiv. Temu se še najbolje približa Tamron. Nudi dva osnovna objektiva (24-70mm f/2.8 in 70-200mm f/2.8 - TEST) z dobro kakovostjo in "pošteno" ceno. Večini objektivov, ki so optično prirejeni za visokoločljiva tipala, se cena giblje nad 2000€. Marsikateri ljubiteljski fotograf izbere objektive dveh neodvisnih proizvajalcev Sigma ali Tamron. Med tistimi brez AF so zelo cenjeni Samyang in Irix.

 

Za konec

Vedno poudarjam. Najboljše kamere za vse ni. Tako ste sami postavljeni pred dilemo katero izbrati. Sledijo dileme, ostati med kamerami DSLR ali preiti med CSC. Zamenjati sistem (proizvajalca)? Izbrati cenejšo kamero in dati več za objektiv ali obratno? Izbrati zum objektiv ali enogoriščni?

Po eni strani imate lahko lahko izbiro, če že veste proizvajalca in globino vašega žepa. Oziroma lahko se močno ujamete v zanko in drag nakup, če ne boste izbrali prave kamere in predvsem objektiva. Vsekakor pa velja. FF kamere vam bodo doprinesle nove, drugačne možnosti izražanja v fotografiji. To pa boste dosegli le z objektivi z dobro svetlobno močjo.

 

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com