Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587

Kako v svet polnega 35mm formata (FF)?

16.08.2016 12:00

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

Članek je po nekaj letih zaradi novih kamer in cen, v predelavi.

 

Zanimivo, še deset let nazaj je bila evforija ob vsaki novi predstavitvi kompaktne kamere. Danes se na njih le redko kdo še spomni, saj so jih fotofoni povsem zamenjali.
Pri kamerah za napredne fotografe je drugače. Kamere CSC in DSLR so še vedno tisto pravo orodje in med njimi imamo več uporabniških razredov, ter več možnosti kontrole zajema (članek: Fotokamere DSLR / SLT / CSC in njihove lastnosti). Predvsem uporaba različnih goriščnic in zaslonke, nam lahko da drugačne rezultate.

Zaradi visokih cen tehnologije tipal, so proizvajalci v prvih letih vstopa digitalnih kamer med množice, naredili manjša tipala (cca. 24x16mm). V kamerah DSLR smo jih poimenovali kar APS-C in APS-H. V analognih kamerah smo že imeli film format APS (test l.1998, APS formata na našem trgu), z velikostjo slike zajema "Classic" (25.1×16.7mm) in "High Definition" (30.2×16.7mm).

V digitalnih fotokamerah sta tipali APS-C in H velikosti, ostali enako oddaljeni od zadnje leče kot pri kamerah na film in DSLR kamerah polnega formata. S tem smo v bistvu imeli izrez polnoformatne slike. Za enak kot zajema kot smo ga vajeni pri kamerah FF (polnega formata), potrebujemo krajše goriščnice.

Duh 35mm filma (širina kino filma, ki se je uporabljal tudi v fotokamerah) in polnega formata zajema 36x24mm, je bil v preskoku iz filma na digitalno vseeno vedno z nami. Na voljo je bilo samo par PRO digitalnih kamer, ki so nudile tipalo te velikosti. Zdaj je že nekaj let drugače. FF format nam nudi višje ločljivosti pri enaki velikosti točke na tipalu. Večini najbolj pomembno na FF kamerah je, da se lahko lažje izkorišča ostrino po globini slike.

V napredni in profesionalni fotografiji so kamere s tipali polnega formata danes postale standard. Kamere z manjšimi APS-C tipali, pa lepo služijo tudi naprednim in profesionalnim fotografom, ko se potrebuje ožji kot zajema.

 

Polni format (FF)

Vsi, ki smo že delovali v analognem svetu fotografije, nam je polni format (36x24mm) nekaj povsem znanega, normalnega, pričakovanega. Oskar Barnac je že leta 1913 razvil slovito Leico, ki je uporabljala za zapis 35mm perforirani celuloidni film, poznanega že v svetu gibljive slike. Le malokdo od takratnih fotografov je bil vesel manjšega formata in Leici nisi dajali večjega uspeha. Vsi so govorili, da tako majhen format ne bo mogel nikoli zagotoviti kakovosti zapisa iz takrat uporabljenih kamer večjega formata kot 9x12cm ali 6x9cm.
In zgodilo se je. Po II. vojni skoraj ni bilo proizvajalca, ki ne bi prešel v 35mm format. 6X6 format in večji, je postal samo še domena »presvetlih«, ki so verjeli v nekaj več, ali so zaostali za razvojem. V studijski fotografiji pa je zaradi ločljivosti in večjih povečav veliki format še obdržal veljavo.
V digitalnem svetu je bilo drugače. Zaradi cene izdelave tipal smo začeli z manjšimi tipali. Sicer so Kodak, Contax, nudili digitalne kamere 35mm formata, toda njihove cene, uporabnost, so sprejeli le redki profesionalci in ljubitelji.
Vseskozi sem pisal, da bomo tudi v digitalni fotografiji spoznali moč 35mm formata. Format APS-C ima svoje dobre lastnosti v ceni in ožjem kotu zajema, vendar predvsem večja kontrola globinske ostrine doda svoje. Tako, da je danes vse več fotografov že v dilemi, kdaj in ali sploh vstopiti v svet polnega 35mm formata. Glavna ovira je še vedno cena. Pa ne toliko kamere, torej ohišja. Ampak tiste opreme, ki je nujno potrebna fotografu, da doseže tisto kar želi. To pa so kakovostni objektivi. Žal večina objektivov iz APS-C sveta postane neuporabnih.

In tako je svet digitalnih fotokamer SLR prinesel nove težave. Na filmu smo lahko nekako eksperimentirali z objektivi in se zanašali na tiste, ki so naše fotografije izdelovali ali jih pripravljali za tisk. Le redko kdo je svoje fotografije pogledal pod lupo. V povečavi je bila velika, velika, večina naših fotografij neostrih. Ne samo zaradi objektiva, ampak tudi zaradi predolgih časov osvetlitve. Danes so zasloni neizprosni, tako, da lahko vsak sam vidi, ali je tehnična kakovost slike slaba ali dobra.


Polni 35mm format prinaša večjo možnost igranja z ostrino po globini motiva. Polni format se v napredni hobi fotografiji zopet vrača k koreninam kamer SLR. Kdor je že močneje "zajadral" v fotografijo ve, da ima lahko polni format določene zanimive prednosti pred APS-C formatom. Prav tako so "starejši" fotografi, ki so že imeli film SLR kamere dobili možnost prestopiti v njim že dolgo znani svet.

Fotografija višje je bila posneta pri f/5,6. Ta pri f/2,8. Boljši objektivi nam pri odprtih zaslonkah rišejo lepo mehko risbo, brez krogov ali močnih prehodov. Japonci že desetletja ocenjujejo objektive tudi po tej lastnosti. Imenujejo jo bokeh (boke), prevedeno - poetična neostrina.

 

FF kamere v trenutni ponudbi

V tenutni ponudbi imamo sledeče kamere polnega formata. (Članek: Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu - avgust 2017)

Canon
EOS 6D, EOS 6D MkII, EOS 5D MkIV, EOS 1D X MkII

Nikon
D610, D750, D810, D850, D5

Pentax
K-1

Sony
Alpha 99 II, Alpha 9 (CSC), Alpha 7 II (CSC)

 

Prvi nasvet ob izbiri fotokamere!

"Kamero izberite po svoji vesti. Kot vedno poudarjam. NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v nasprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za dodatno bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografija že na začetku poti zasvojila, razmislite ali ne bi ob nakupu razmislili o razredu višje. Predvsem pa se zavedajte dejstva, da ko enkrat vstopite v svet kamer DSLR z eno znamko ste z njo kot poročeni. Ločitve in menjava sistema zna tudi tu imeti določene posledice in predvsem finančno izgubo ter vložek. Vedite, nasvetov je lahko toliko kot je fotografov ali trgovcev. Pravilna izbira pa je na koncu ena in edina, vaša."

O razredih fotografske opreme in kam katero izmed teh kamer iz FF formata postavljam, sem zapisal v članku (Fotokamere DSLR / CSC na našem trgu - avgust 2017)". Ob želji po vstopu med kamere FF formata ni nič drugače kot pri izbiri drugih fotokamer. (Članek: Nakup fotokamere / od Fotofona do DSLR).

 

Menjava znamke, sistema ob vstopu v FF svet?

Če prehajate med FF kamere, potem je to pravi čas, če ste želeli zamenjati sistem. Objektivi, ki ste jih namenili vaši kameri APS-C formata ne bodo vsi uporabni. Na koncu visoka ločljivost novih FF fotokamer zahteva samo najboljše objektive. Da boste lahko izkoristili moč FF kamere glede globinske ostrine, potem boste tako ali tako prešli med objektive z dobro svetlobno močjo. Obenem zdaj lahko vstopite v nov trend in seveda uporabniki razred kamer. Tu so že močno prisotne kamere CSC. Sony je tisti, ki nudi FF kamere tega razreda in vse bolj posegajo v napredno in profesionalno fotografijo. Na ameriškem trgu, ki dolgo sploh ni bil ljubilj kamer CSC so letos aprila po prodaji že prehiteli Nikon. Canon je v FF sistemu še vodilni predvsem zaradi baze uporabnikov in športno/reporterskih fotografov. V krajinski, poročni, studijski fotografiji Sony pridobiva vse večjo širini. Ne čudi, da so mi pred tremi leti na Photokini na Canon dejali, da se ne bojijo kaj dela Nikon. To rivalstvo prinaša predvsem enako opremo v smeri DSLR in točno vedo kaj lahko konkurent ponudi. Bojijo se Sony, saj ne vedo, kaj lahko ta elektronski gigant prinese novega in uporabnega v fotografijo. In s kamerami polnega formata v razredu CSC (A 7 II in A9), je Sony dodobra premešal karte.

V naslednjem letu je nova Photokina. Že konec tega meseca (avgust) pride na trg Nikon D850, ki bo Nikon popravil prodajne številke v FF svetu kamer. V naslednjem letu menim, da bosta tako Canon in Nikon do Photokine šla s kamerami FF-CSC v konkurenco Sony.

Skratka. Zdaj je tu čas, da se lahko veliko lažje odločite in prodate svojo do sedaj uporabljeno opremo, zamenjate znamko, ali celo sistem.


CSC kamere so tudi v FF svetu vse bolj prisotne. V aprilu 2017, je Sony predvsem na računa kamer CSC A7 II prešel v ZDA na drugo mesto po prodaji kamer s tipali polnega formata. Predvsem v Aziji je skoraj povsod na prvem mestu po prodaji FF kamer. V Maleziji (junij 2017) imajo celo 42% delež, Indoneziji 51%.

 

Katero FF kamero izbrati?

Večina najprej pomisli na večno rivalstvo Canon / Nikon. Pa tu ni glavna dilema ob izbiri kamere in sistema. Poti je več, izbira med Canon ali Nikon je samo tista najlažja, najbolj enostavno in seveda že zgodba večnega navijaštva. Res pa je...

Profesionalni športni in reporterski fotograf ne bo razmišljal. Glavni izbiri sta Canon EOS 1D X MkII in Nikon 5D. Tu ne ena ne druga kamera ne omogoča nečesa opazno več. Enako v celotnem sistemu objektivov in druge opreme. Takega izenačenja kot ga imamo sedaj v tem razredu, ni bilo vse od leta 1959, ko je Nikon predstavil sistemsko kamero F.

Napredni in hobi fotograf po teh dveh kamerah ne bo posegel. Zato je tu že širša dilema. Poleg Canon in Nikon, sta tu še Pentax in Sony. Predvsem Sony je tisti, ki se je povsem odrekel zrcalu in prizmi. V kamero  A 99 II, so dodali polprozorno folijo in EVF iskalo. Obenem je Sony edini, ki nudi FF format tudi med kamerami CSC (A7 II in A9).

Seveda. Največ fotografov v FF formatu še vedno posega po glavnih dveh proizvajalcih. Vendar so tudi taki kupci, kateri že zaradi prevelike razpoznavnosti raje izberejo opremo manj znanega ali razširjenega proizvajalca.

Sony je zanimiv predvsem za tiste, ki žele več elektronike, oziroma so več vpeti tudi v video zapis. Predvsem CSC kameri Alpha 7 II in Alpha 9, nudita več posebnih dodatkov, ki lahko video fotografu pridejo še kako prav. Res pa, da Sony ne "špara" s ceno. Vendar se za to dobi več elektronike in novodobnih rešitev. Obenem je Sony danes tisti proizvajalec tipal, ki je največ vložil v tehnologijo in nudi zares izvrstna tipala. V svojih FF kamerah jih ne uporablja samo Canon.

Ko je Sony prevzel Minolto (članek iz predstavitve prve Sony kamere Alpha 100 v Maroko), so si točno začrtali tehnološko pot in vedeli kam želijo. Pri Pentax je drugače. Najprej ga je prevzela Hoya, nato Ricoh, a kot da še danes ne vedo kaj bi s fotooddelkom. Obenem pa so Pentax inženirji naredili kamero Pentax K-1 (test), ki po mojem mnenju še danes med kamerami FF nudi največ v razmerju cena/uporabniška vrednost.

Če vstopate v svet polnega formata preko Canon EOS fotokamer imate danes tri možnosti. Oziroma, danes avgusta 2017 dve. To sta poceni in drag vstop. Dokler imate še na voljo EOS 6D bo vaš vstop poceni. Kamera bo nudila hobi uporabniko dovolj za vstop v FF vstop. Kdor želi več, bo že prešel na drag vstop. Tu sta kameri EOS 6D MkII in EOS 5D MkIV.

 

in želite prihraniti več kot celega tisočaka v evrih, potem je EOS 6D pametna izbira. (EOS 5D MkIII - 2900€ / EOS 6D - 1800€). Pri Nikon je tehnična razlika med D800 in D600 večja, a cenovno manjša (D800 - 2500€ / D600 - 1900€).

Z EOS 6D pa uporabnik dobi odlično kamero za vstop v svet polnega formata. Še dve leti nazaj se v ta format, v hobi fotografiji ni vstopalo odločno. Zdaj se že bolj spoznava, da je predvsem svet globinske ostrine tisti, ki vabi. In EOS 6D je prišla v pravem času in s pravimi lastnostmi. Seveda bi lahko imela še česa več. Toda za to je treba več tudi plačati. Predvsem pa menim, da več, hobi fotograf tudi ne potrebuje, čas bo pa tako ali tako nižal ceno.
Če boste kupovali z razumom potem boste vzeli EOS 6D, če z denarnico potem EOS 5D MkIII. Slednji nudi več in marsikateri fotograf se v družbi s kamero višjega razreda bolje počuti. Če pa trenutno slučajno rabite kakovostno sliko in M točke, potem bo treba na Nikon D800. Seveda, pa je Canon uporabniku bolje počakati na novi odgovor.

 

Z mojimi očmi in za moje potrebe razmišljam tako. Toliko kot nudi EOS 6D bi meni povsem zadostovalo. Tisto kar nudi »precenjena« EOS 5D MkIII (2900€), nudi tudi Nikon D800 (2500€) in poleg še opazno dodatno zalogo točk, ob enaki kakovosti slike. In ko te lastnosti enkrat preizkusiš veš, da EOS 5D MkIII nudi zaželeni denar premalo več, od EOS 6D. Očitno, se že v letošnjem letu pripravlja Canon skok med 30M, ali celo večji točkovni razred. Takrat bo EOS 5D MkIII izgubila nekaj na ceni, a po moje, še vedno ne bo nudila toliko več, da bi kar vsi pozabili na EOS 6D. Kar je pri EOS 6D zanimivo je tudi njena začetna cena 1800€ in najbrž bomo še letos blizu 1500€.

 

 

Torej! Če vstopate kot Canon uporabnik v polnoformatni svet in ste hobi fotograf, potem dobro razmislite.Zizborom zaEOS 6D boste krepko prihranili in nič kaj dosti slabše fotografirali. Na račun prihranka si raje izberete dober objektiv, ki vam bo pri kakovosti izpisa še kako prav prišel. Če ste Nikon uporabnik je dilema večja. Razlika v ceni med D800 in D600 ni velika. Še toliko bolj, će vemo, koliko samo boste še dodali za objektive. Zato pri Nikon že kar takoj lahko rečem, da če je le možno vzemite D800. Nikon D600 mene osebno nekako ni prepričala. Je toliko okrnjena D800, da je glede na Canon in končno ceno razlika v njej lahko zanemarljiva.

 

Za vse, ki pa še niste »zastrupleni« s firmo in »vojno« Canon, Nikon uporabnikov, pa! Glede na današnjo izbiro menim, da je Nikon D800e tista prava FF izbira. Kdor pa želi nekaj prihraniti pa tudi ni dileme. Canon EOS 6D je mene bolj prepričala kot konkurentka Nikon D600. Vse pa je stvar okusa, želja, poznavanje opreme…
Torej, spet je na vas, za kaj boste odšteli vaše €!

 

Ko danes želi fotograf vstopiti v svet polnega 35mm formata ima dve dilemi. Prva je samo ohišje. Druga, še večja in tista prava cokla ali sploh stopiti v ta svet, so objektivi. Med ohišji smo zelo omejeni. Ali izbrati že rabljena Nikon D700, Canon EOS 5D MkII, ali vstopiti med nove kamere. Obe »stari« kameri imata zanimivo ceno. Toda D700 s svojimi 12M točkami le redko koga še prepriča. Canon EOS 5D MkII je še vedno zanimiva alternativa, vendar obstaja dilema kako ohranjena kamera nas bo čakala. Kajti noben izmed fotografov ni kupil EOS 5D MkII, da bi jo gledal. Ampak je to bila resna kamera, ki je nudila veliko tako fotografu kot video snemalcu. Večina je nitii ne prodaja, saj jim še vedno lahko odlično služi kot drugo ohišje.

Tako Canon, Nikon in Sony, so na trg dali nove kamere polnega 35mm formata. Canon EOS 5D MkIII nudi več od prejšnjega modela predvsem v avtomatskem ostrenju. Nikon je na proti D700, za svetlobno leto potegnil tehnologijo naprej in D800 je tisto pravo, kar so čakali Nikon fotografi za delovanje v polnem 35mm formatu. Sony Alpha 99 pa še čaka svoj pravi trenutek in širšo bazo uporabnikov.

Kameri Canon in Nikon sta namenjeni profesionalcem. Ti so si ohišja brez težav privoščili, saj so za njih že imeli vso potrebno optiko (objektive). Napredni hobi fotograf čaka. In seveda dočaka. Če je Canon že imel zadosti FF uporabnikov zaradi nekaj let prepoznavne kamere EOS 5D MkII, so Nikon uporabniki čakali dlje. Oboji pa so dočakali, da sta obe podjetji ponudili nekaj bolj okrnjenega in predvsem cenejšega. Toda kot že rečeno. Ni težava v nekaj 100 evro dražji kameri. Objektivi so tisti, ki onemogočajo vstop v svet polnega formata.

In to se je pokazalo prav pri kamerah Canon EOS 6D in Nikon D600. Saj za njih imamo nekaj osnovnih objektivov, ki so zadovoljivi. Toda, tudi hobi fotograf si želi kontrolirati globinsko ostrino, imeti dobro ostrino v sliki sami in uporabljati objektiv, ki bo tudi pri odprti zaslonki ali daljših goriščnicah zagotovaljal tehnično kakovost zapisa.

Seveda. Tako Canon kot Nikon nudita želeno. Vedno pa je težava v tem, ali nudita premalo ali pa za prevelik denar. In objektivi, ki so danes želja v 35mm formatu so težava za hobi fotografa. Tako Canon kot Nikon želita veliko, res veliko denarja za visoko kakovost. Saj ne, da je ne data. Toda v hobi fotografiji vsak evro šteje in original objektivi so lahko dražji kot ohišje. Če vzameš cenejši objektiv pa je zaslon tisti sodnik, ki nas vedno postavi na realna tla.

Ko sem naredil preizkus za Canon EOS 5D MkIII in Nikon D800 sem izbral objektive, katerim lahko rečem, da zagotavljajo kakovost. Toda v hobi fotografiji je drugače. Želimo imeti kamero in še vedno kakovost zapisa, pa čeprav ne sežemo pri objektivih po originalu. Na voljo imamo dve kameri. Canon EOS 6D in Nikon D600. Toda "prave" objektive? Canon ju že ima, oba iz nove izboljšane serije II. Nikon je trenutno prenovil samo 70-200mm na 24-70mm f/2.8 še čakamo.

Predvsem dva neodvisna proizvajalca objektivov sledita razvoju novih kamer. To sta Tamron in Sigma. Vsak na svojem področju znata pokazati svojo kakovost za še sprejemljivo ceno in tako mešati štrene originalom.

 

FF objektivi

Kot že zapisano. Ne kamera, objektivi so tisti, ki diktirajo tempo vstopa v svet polnega formata. Tako Canon kot Nikon nudita tudi nekaj cenejšega. Recimo EF 24-105mm, Nikkor 24-85mm ali 24-120mm. Toda vsi ti objektivi so neka osnova, ki pa že z začetnimi zaslonkami ne nudijo želenega. Obenem pa, ti objektivi mene, kot druge ne bodo prepričali, da je FF svet nekaj posebnega in da se splača toliko dati za komplet.

 

Kar dolgo sem čakal, kaj se bo zgodilo pri Sigma in Tamron. Oba neodvisna proizvajalca sta v filmskem svetu naredila nekaj odličnih objektivov in hobi fotograf, je rad posegel po njih. V digitalnem svetu je močna ločljivost naredila svoje in vsi so moralo poseči po novih tehnologijah leč. To pa stane in ni lahko v ceni in s kakovostjo konkurirati originalom. Za APS-C svet sta obe podjetji že naredili nekaj zanimivih objektivov. Toda konkurirati v svetu polnega formata je nekaj drugače. In ni čudno, da sta tako Canon kot Nikon (tudi Sony) predstavila visokoločljive »normalne« zum objektive z enormno ceno. Če želiš, dobiš, le plačaj. Hobi fotograf pa čaka. Dati 2000 evrov za normalni objektiv ni mačji kašelj. Seveda daš lahko manj, toda tudi dobiš manj, predvsem v kontroli globinske ostrine, kot tehnični plati zapisa. Ob pregledu cen hitro ugotoviš, da z izbiro za Tamron ali Sigma, prihraniš najmanj 1000€.

 

Tamron (trenutno najbolj prijazni FF hobi ponudnik)

Kdor čaka, dočaka. Če se je Sigma trenutno bolj preusmerila v vrhunske enogoriščne objektive (na trgu še nimajo prenovljenega 24-70mm f/2.8), ki že močno mešajo štrene originalom, se je Tamron ustavil pri osnovnih zum objektivih. Seveda za kamere polnega 35mm formata. Oba Tamron objektiva (SP 24-70mm f/2.8 Di VC USD in SP 70-200mm f/2.8 Di VC USD) bom še predstavil v testu. Toda že sedaj lahko zapišem, da imajo hobi fotografi lepo priložnost vstopiti v svet polnega formata z "ne preveč dragimi" objektivi, ki še vedno nudijo dobro tehnično kakovost zapisa.
Kar je mene osebno presenetilo je sama ostrina zapisa obeh Tamron objektivov tudi pri odprtih zaslonkah. Seveda ob predpostavki, da gre za objektiva, katera s svetlobno močjo f/2.8 nudita v FF svetu solidno kontrolo globinske ostrine.

 

Če ste čakali kakovostne, cenejše osnovne objektive, potem je lahko že čas za primeren vstop v FF svet

Oba Tamron objektiva sem s pridom izkoristil na več fotografskih potepih. Na zadnjem, beneškem karnevalu, sem se še dodatno prepričal, da nudita za svoj denar res veliko. Seveda, nista hitra v fokusu kot originali Canon ali Nikon. Tamron, fotoreporter najbrž niti ne bo izbral. Toda za svoj denar znata hobi fotografu ponuditi veliko. Na vas pa je, ali se boste odločili za original, ali Tamron. Toda če odloča želja vstopiti v FF svet in številke na kreditni kartici, potem trenutno ni dileme. Tamron je naredil svojo odlično zgodbo. Le prepoznati jo morate in vstop v svet FF fotografije bo krepko lažji in odločnejši. Test obeh objektivov in zakaj menim, da sta lahko prava izbira za hobi fotografa pa v prihajajočih testih.

 

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com