Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Fotolov (Bavarski gozd)

10.02.2007 21:32

Fotolov v Bavarskem gozdu v Nemčiji

Na jugovzhodu Nemčije, tik ob češki meji, se razprostira lep kompleks z imenom Nationalpark Bayerischer Wald. V Bavarski gozd se lahko pripeljemo prek Maribora in Linza ali mimo Salzburga do mesta Passau in od tu še pribl. 30 km do Grafenaua. Od tu je le še nekaj kilometrov do vhoda v park z informativnim centrom v Neuschoenau.

S svojimi 24.000 hektari je Bavarski gozd največji gozdni park v Srednji Evropi. Park je razdeljen na dva dela. V osrednjem delu so divje živali v velikih ogradah, preostali del pa je namenjen pohodništvu, teku, kolesarjenju in pozimi smučarskim tekom. V njem živijo živali svobodno, kot npr. v Triglavskem narodnem parku. V osrednjem delu, kjer so obore, so lepo speljane steze z vidnimi oznakami in s kažipoti, kjer najdemo tudi podatke o posamezni živali ali vrsti.

Poudariti moram, da so v parku samo evropske živalske vrste, ki še živijo tudi prosto v naravi, le da jih tu laže opazujemo, ker so v ogradah. Seveda se to ne more primerjati z našim živalskim vrtom, ker je samo obora za zobre večja od celotnega ljubljanskega živalskega vrta. V parku vlada kar strog režim, ki ga nadzorujejo pazniki, vendar pa ne posredujejo, če se držimo pravil, in jih skoraj ne opazimo. Glavno pravilo je, da ne zganjamo hrupa, kar obiskovalci zelo disciplinirano upoštevajo, in da ne zapuščamo stez. V obori za jelene in divje svinje potekajo steze skozi oboro, zato lahko doživimo bližnje srečanje na nekaj metrov.

Pri drugih živalih, ki so nevarnejše (medved, ris in volk) ali pa bi lahko pobegnile, so steze speljane okoli, postavljene pa so tudi posebne opazovalnice. Ker je park precej obsežen, so postavljena parkirišča ob njegovem robu, največje je na začetku pri informacijskem centru. V tem centru so različne razstave o geološki sestavi tal ter o flori in favni v parku. Vstopnine ni, plačati je treba le parkirnino za avtomobile in avtobuse. Tudi zunaj osrednjega dela so speljane označene steze za tekače in pohodnike. Celoten park je na hribovitem področju in si pri ogledovanju ali "zalezovanju" in fotolovu naberemo kar lepo število kilometrov in višinskih metrov. V severnem delu parka je tudi najvišji hrib Rachel z dvema vrhovoma - Kleiner Rachel (1399 m) in Grosser Rachel (1453m). V bližini je na višini 1071 m tudi jezero Rachelsee. Pod glavnim vrhom je oskrbovana koča Waldschmidt Haus. V tem širšem področju parka sta zanimivi tudi dve poti, kjer lahko vidimo divjega petelina ali detla, zato se poti tudi imenujeta po njiju. Okoli parka so številne manjše vasi, v katerih ponujajo poceni penzione in polpenzione, lahko pa najamemo tudi samo sobo z zajtrkom. Zato je to področje tudi priljubljeno počitniško središče, saj opazovanje in fotografiranje živali običajno zahtevata večdnevni obisk parka.

Pa se vrnimo v osrednji del. Za fotografiranje živali se moramo ustrezno pripraviti. Živali v parku živijo zelo podobno, kot tudi sicer v naravi, z istimi prehranjevalnimi navadami, kar upoštevajo tudi pri hranjenju živali. Živali v naravi izstopajo zjutraj in zvečer in nič drugače ni v parku. Podnevi običajno počivajo nekje v kritju gozda ali brloga, glede na letni čas in vreme pa se prikažejo na pašo ali hranjenje. Zato si moramo za fotografiranje narediti načrt in razporediti čas glede na posamezno žival. Ko smo bili lansko jesen v delavnici, so udeleženci kmalu ugotovili, da sta potrebna potrpežljivost in tudi nekaj sreče, da posamezno žival sploh vidimo, šele potem pride na vrsto fotografija. Srečevali smo fotografe različnih narodnosti, ki so po ure in ure čakali s kamero na stojalu, da se bo prikazal ris ali volk na pravem položaju za snemanje. V našem primeru smo risa videli šele tretji dan pol ure pred odhodom, in uspelo mi je narediti celo nekaj posnetkov.

Podobno je z jeleni. Če se ne približaš prav po lovsko v zgodnjih jutranjih urah, lahko kar pozabiš na dobro fotografijo. Jeleni se umaknejo v gozd na razdaljo 100 in več metrov in lahko samo nemočno opazuješ njihove premike med drevjem. Medvedi so nekoliko živahnejši in po opoldanskem počitku znajo proti večeru, ko se sonce že spušča v zahod, pripraviti prav zabavno kopanje v bajerčku ali pa se samec ljubeče pretepa z medvedko.

Vmes kolovrati po svojem ozemlju in treba je čakati na pravi trenutek, da dobiš posnetek, vreden za objavo. Tu moram omeniti, da so različni privlačni posnetki volkov in medvedov v naravoslovnih in lovskih revijah nastali ravno v Bavarskemu gozdu. Sem hodijo študirat in slikat živali svetovno znani naravoslovni fotografi. Imel sem priložnost spoznati in malo poklepetati z gospodom, ki je ure in ure čakal pri medvedih na pravi posnetek. Žena mu je nosila hrano in pijačo, sam pa je sedel na klopi ob opremi (še analogni, da lahko samo sanjaš: Leica R9 + objektiv 80-400/2,8 + 1,4 TC na krepkem stojalu, vse lepo prekrito s ponjavo, da se ne bi nabiral prah pri hoji mimoidočih). Ko sva malo preračunala, je cena opreme med 22 in 25 tisoč evri. In gospod je slikal s Fuji Velvia 100 ISO.

Ko že govorimo o opremi, je danes seveda za tako fotografijo digitalna tehnika v prednosti. Ko zmanjka svetlobe, spremeniš vrednost ISO in spet gre. Svetlobe pa je zvečer in zjutraj še malo, tu pa pridejo prav kamere z manj šuma pri ISO 800-1600. Za to da lahko posnamemo žival brez neustreznega ozadja, potrebujemo najmanj 10-kratni zum pri kompaktnih kamerah, seveda pa je vsekakor bolje imeti DSLR, ki omogoča menjavo objektivov, uporabo konverterjev in močnejših objektivov. Priporočam goriščnico najmanj 300 mm, pa še kak TC. Dober stativ je zakon, za snemanje ptičev, divje mačke, kune ali sove pa pride prav tudi bliskavica, seveda pa bolj indirektno ali s posebnim nastavkom, da ne dobimo rdečih oči, kar je videti grozljivo. Opozoriti moram tudi, da zaradi številnih obiskovalcev v zraku stalno lebdi nekaj prahu, kar je zelo neprijetno pri menjavanju objektivov. Zato je obisk parka po kakem dežju ali v zimskem času s tega vidika ugodnejši. Ne pozabite na dovolj pomnilniških kartic, recimo, za tri dni snemanja vsaj 2 x 2 GB in 1 x 1 GB, ter temu ustrezne rezervne baterije. Osebna oprema pa naj vključuje nahrbtnik za kamero, ki naj ima še kaj prostora za kako vetrovko, malico in pijačo. Sredi dneva pa je mogoče počivati tudi pri bifeju pri informacijskem centru. Med večdnevnim bivanjem lahko obiščemo tudi kako dobro gostilno ali pa se odpravimo na izlet do staroveških steklarn blizu češke meje. Čas za snemanje pa izkoristimo zjutraj in zvečer.

Najlepši čas snemanja je zgodaj spomladi ali pa jeseni, ko je jelenji ruk, in pozimi, ko je sneg.

 


 

 

 

 

Foto izlet Bavarski gozd

e-Fotografija fotolov delavnica / 25.5. do 27.5. 2007

 

Fotografska delavnica fotolov v Bavarskem gozdu je namenjena vsem ljubiteljem narave in živali, ki bi se radi poizkusili v fotolovu v naravnem okolju.

V petek 25.5.2007 ob 4h zjutraj se odpeljemo z avtubusom iz Ljubljane preko Celja in Maribora (v obeh krajih se ustavimo za potnike iz teh bližnjih krajev) in nato naprej v Altschenau, kjer bomo preživeli lepe tri dni v parku in pri družini Weinberger, kjer bomo prespali v njihovem penzionu.

V Slovenijo se vračamo v nedeljo 27.5.2007 v popoldanskem/večernem času.

Ob dopoldanskem prihodu v Altschenau, se namestimo po sobah in nato takoj nadaljujemo pot (5 min peš) v park, kjer bomo udeležencem najprej razkazali najzanimivejše točke parka. Sledi čakanje na divjad in fotografiranje. Po večerji bomo naredili projekcijo, predavatelji pa podali komentarje k fotografijam.

Naslednje jutro (sobota 28.5.) začnemo na severnem delu parka pri oborah jelenjadi in se preko dneva vsak posamezno odloča za kraje fotografiranja. Zvečer bo ponovno čas za projekcijo in komentarje.

Nedelja je zopet namenjena fotografiranju, ter žal tudi odhodu v Slovenijo ob cca. 14h.

Cena foto delavnice z vključenim DDV znaša 95EUR in vsebuje avtobusni prevoz, zavarovanje med vožnjo ter strokovno fotografsko vodenje ter večerno predavanje.

Udeležba na delavnici je na lastno odgovornost. Prenočišče z zajtrkom je rezervirano - udeleženci sami krijejo stroške na licu mesta. cca. 19 do 21EURO na dan v dvopostelni sobi in cca. 23 - 26EURO v enoposteljni sobi.

Za ostale izdatke (kosilo, večerja) se bo vsak znašel po svoje. Poceni in okusna kuhinja kjer smo si do sedaj redno privoščili večerjo je v samem penzionu, za samo kosilo, pa smo si lani pomagali kar ob izobraževalnem centru parka, kjer je nekaj kočic v katerih strežejo s hrano in pijačo.

Od fotografske opreme je “obvezen” tele objektiv (lahko tudi kompaktna kamera z daljšimi goriščnicami), zelo, zelo priporočljivo je stojalo. Predvsem pa udobna obutev (lahki pohodni čevlji), saj bomo veliko hodili (makedamske peš poti) in športna oblačila. Glede na vremensko napoved boste o teh detajlih še obveščeni.

Oskar Karel Dolenc

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com