Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

V članku (Fujifilm v svetu srednje formatnih kamer), kjer sem podal več o Fujifilm tehnologiji in njihovih filmih, ter široki paleti srednjeformatnih analognih kamer sem zapisal...
"V analognih časih so me srednje formatne kamere vedno vabile. Kamera Mamiya formata 6x9 še vedno dopolnjuje zbirko. Ko sem skeniral filme na velikih bobenskih skenerjih, sem s tem formatom filma res lahko dosegal visoko ločljivost, posledično ostrino in kontrast tudi v povečavah".

V digitalni dobi smo bili dolgo odrezani od modnega in studijskega profesionalnega sveta, ki si je lahko privoščil kamere z večjimi tipali in seveda ceno. Kamera Phase One ima ceno tam nekje v oblakih, tam pri krepkih nekaj deset tisočakih. Velikost tipala drastično primore k ceni, obenem pa je tu še pogoj nad kakovost. In srednji format le to tudi nudi.

Filmske kamere srednjega formata so zaradi večje velikosti filma in slike na njem omogočale večje povečave. 10X-na povečava filma je že doprinesla vidne drobce pigmentov, ki so sestavljali emulzijo. In velika razlika je povečevati iz 36x24mm ali 60x60mm velike površine.

V digitalnem svetu se je cenovno še najbolj približal fotografom Pentax s svojim iz analognih časov zelo cenjenim modelom 645D. Seveda, malo prenovljena oblika, digitalni del in ime je dobilo še oznako D.

Vendar kamera Pentax 645D (članek - Prvi vtisi) je velika, res velika. Primerjavo velikosti sem že podal v članku Fujifilm v svetu srednje formatnih kamer (Fujifilm GFX 50s). 

Ideja kamer z večjimi tipali brez zrcala se je porodila Olympusu (m4/3 sistem). Danes je kompaktnost teh kamer že mnogim všeč. Fujifilm je šel naprej in se tudi pri večjemu tipalu odrekel zrcala. Tako so pridobili na velikosti in teži in kamera srednjega formata kar naenkrat ni nič večja od napredne kamere DSLR.

Ko sem v roke prijel kamero Fujifilm GFX 50s, sem takoj dobil tisti znani občutek. Kar naenkrat gledaš na kamero kot na njeno uporabniško vrednost drugače. Veš, da to ni kamera DSLR ali CSC z manjšim tipalom, ki omogočajo hitro delo, uporabo pri visokem ISO in ozke kote zajema. Srednje formatna kamera je bolj počasna, dolgih goriščnic ni, ima pa veliko tipalo, ki nudi kakovost. Kakovost, s katero se v določenih elementih kamere z manjšimi tipali ne morejo primerjati. Zdaj ko srednje formatna kamera ni več "prevelika" in je celo lažja od visokoločljivih DSLR ni dileme.

Kot nalašč, da srednji format kot nekdaj tiste kamere s filmom uporabim v krajinski fotografiji. Tu so kar najbolje zapisani drobni detajli kasneje še kako v pomoč pri ogledu ali povečavah na raznih medijih. Ker sem kamero vzel na test, nisem vedel kaj naj pričakujem od kakovosti zapisa. Zato se nisem trudil vedno fotografirati z najnižjo občutljivostjo in pomočjo stojala. Deloval sem iz roke in večkrat dvignil ISO vse do 800. Kdor bo s to kamero želel še več, potem bo ISO 100 in stojalo še kako dobrodošlo.

Fujifilm GFX 50s, Fujinon GF32-64mmF4 R LM WR, 1/80 sek., f/11, ISO 400.

Ja! Po FotoPOTEPu Norkapp - Lofoti lahko rečem, da je to to. Če se želi najvišjo kakovost bo šla kamera Fujifilm GFX 50s z nami. Vendar na potovanje ne kot edina kamera. Sam sem vzel še DSLR  Nikon D7500 (test), katero sem tudi vzel na preizkus. Le DSLR kamera mi je lahko zagotavljala ozki kot, saj sem vedel, da bom šel fotografirat kite.
Ne gre pozabiti poudariti, da FotoPOTOPOTEP pomeni potovati v nameri fotografije. Torej ne s čim lažjim nahrbtnikom in na destinacije, kjer ga imaš vedno na rami. Tem popotnikom je lahko še CSC kamera z enim objektivom preveč.

Nekaj dni je bilo oblačno, rosilo je, svetloba ni in ni bogatila zanimivih motivov. Kamere Fujifilm GFX 50s niti v roke nisem vzel. Svoje delo je dobila kamera DSLR. Ko se je čarobna svetloba razlila po pokrajini, sem v roke vzel srednji format. Kamera Fujifilm GFX 50s se res odlično drži v roki. Držalo je bolj izbočeno kot pri kamerah DSLR in enostavno sem jo nosil, čeprav prve dni dela z njo še niti traku nisem dal na njo. V merah je zelo podba EOS 5D MkIV ali Nikon D810. V teži pa je celo za 140g lažja. Delo s kamero Fujifilm GFX 50s gre počasi. Konec koncev je pri njej govora o krajinski in studijski fotografiji. Ko jo primeš v roko, je tu spet tisti občutek, da pogledaš, vidiš, razmisliš, kadriraš. Kot da bi šparal film in ne "škljocaš" kar tako.

Fujifilm GFX 50s, Fujinon GF32-64mmF4 R LM WR, 1/60 sek., f/13, ISO 200.

Fujifilm GFX 50s, Fujinon GF32-64mmF4 R LM WR, 1/100 sek., f/16, ISO 400.

Fujifilm GFX 50s, Fujinon GF32-64mmF4 R LM WR, 1/160 sek., f/10, ISO 200.

Fujifilm GFX 50s, Fujinon GF32-64mmF4 R LM WR, 1/150 sek., f/11, ISO 200.

Ko kasneje pogledaš sliko na računalniškem zaslonu je podobno kot sem že zapisal v primerjavi 35mm in 120 filma. Kakovost zapisanih detajlov omogoča izredno ločljivost in tonske obdelave.

Vem, da si bom kamero srednjega formata še izposodil za FotoPOTEP. Le morala bo biti ta "manjša" brez zrcala in namesto zuma bom vzel fiksen objektiv. Ne, da zum ne paše ali, da ni uporaben. Ampak za krajinsko fotografijo rabiš en široki kot, ter mogoče še en objektiv, da bi bil za portret ali fotografiranje modela. In če bo naslednjič z menoj Fujifilm GFX 50s ali njena še bolj ločljiva naslednica, še toliko bolje. Za hitre motive, slabo svetlobo in fotografiranje za spomin, pa bo na FotoPOTEPih vedno z menoj še kamera DSLR ali CSC.

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si