Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Fotokamera in nje prihodnost?

19.01.2020 00:29

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

S prihodom digitalnih fotografskih kamer, smo vsi želeli biti fotografi. V analogni dobi je bila fotografija domena družinske fotografije, fotoamaterjev in profesionalnih fotografov. Leta 2000 se je pojem fotografija začel spreminjati. V podjetju so kupili digitalno fotokamero in sami začeli fotografirati izdelke. Marsikdo niti ni fotografiral analogno in ga je prav digitalno prepričalo v nasprotno.

Od leta 2003 pa vse do leta 2008 je trg rasel izredno hitro. Interes za fotografijo in za nakup boljše fotokamere je bil neverjeten. Vse do leta 2011 je bil trg v vzponu in številke so šle preko 100 milijonov prodanih kosov. Od tu naprej je začel tako hitro kot je rasel, tudi padati. Enako se je začelo spreminjati mišljenje, da je za fotografijo potrebna zgolj »prava« fotokamera. Za to sta v veliki meri kriva pametni telefon in socialni mediji, ki so večini povsem spremenili pojem fotografije.

Ker se je danes pri fotografskih fotokamerah trg kompaktnih povsem izničil, so ostale v prodaji samo še kamere z izmenljivimi objektivi. Toda padca prodaje se ni dalo ustaviti niti s prihodom novih brezzrcalnih kamer (CSC), ki naj bi pritegnile mlajše uporabnike. Interes za »klasično« fotografijo se tudi izgublja. Želja po uporabi »prave« fotokamere je bila vse do leta 2011 velika in vsak je želel biti udelež v fotografiji v raznih krožkih, klubih, klasičnih razstavah,... Danes se skoraj vse dogaja na socialnih omrežjih. Ti so v celoti spremenili pomen klasičnega fotografskega delovanja. Klubi, razstave, so domena samo še manjših skupin zanesenjakov. Še ti uporabljajo Facebook, Instagram, itd., omrežja, kjer lahko vsak sam in zelo široki množici po celotnem svetu predstavi svoje delo. Klasične razstave pritegnejo samo še ene in iste ljubitelje fotografije. In prav je tako, da se druži tudi osebno.

Vse skupaj pa je prineslo, da smo po prodanih kosih opreme danes tam, kjer smo bili leta 2001. Zadnji CIPA podatki kažejo, da ne pada samo trg kamer DSLR, ampak tudi kamer CSC, ki naj bi bile prihodnost. Prodaja med junij 2018 in junij 2019 kaže kar na 25% upad prodaje. Prodaja kamer DSLR se je zmanjšala za 34%. Prodaja kamer CSC za 21%. Prodaja objektivov za 24% in kompaktnih kamer za 10%. Podjetjem ob teh podatkih zvonijo zvonci. Sicer fotografi mislimo, da gre vse v najlepšem redu in, da so kamere CSC na močnem pohodu. Veliko je govora in pisanja o njih. Vsi imamo fotokamere in še vedno jih vidimo v rokah »pravih« fotografov. Čeprav je tistih s fotofonom neprimerno več, ti fotografu ne padejo tako močno v oko. Da ni prodaje je tu novo dejstvo. Vse fotokamere, ki so bile izdelane v zadnjih petih letih so tudi iz današnje ocene odlične v pogledu ločljivosti, hitrosti, ISO in drugih tehničnih funkcijah. Torej neke nuje po hitri zamenjavi ni.

V bistvu se fotografska oprema menja samo še v domeni naprednih in profesionalnih fotografov, kateri so zgolj peščica v celoti, ki je za zajem slike že prevzela fotofon. Že pred desetletjem sem podal podatek, da se v povprečju mesečno po celem svetu proda okoli 3000 kamer iz najvišjega PRO razreda (EOS-1 in D...). PRO kamer se bo prodalo nekaj več drugo leto z novima Canon in Nikon kamerama, pred OI na Japonskem. Potem bo prodaja le teh zopet močno upadla.

 

Fotokamera in nje prihodnost?

Prišel bo še zaton kamer DSLR in predstavitve novih CSC. Podjetja upajo, da jim bodo le te dale nov zagon. Danes gre pri hobi fotografih proces menjave opreme počasi. Le kdo jo še menja po treh letih, kar je bilo še deset let nazaj nekaj normalnega. Dejstvo je tudi, da hobi fotograf lahko, da niti ne bo več menjal opreme. Uporabljal bo kar ima, ali pa bo prešel med uporabnike fotofonov. Da bo prišel proces nižanja prodajnih številk, je bilo znano že pred prihodom digitalnih fotokamer med fotografe. V prvih revijah e-Fotografija leta 2002 sem zapisal, »vse bo tako kot je bilo«! V mislih sem imel, da se bo fotografski bum močno zmanjšal, predvsem pa interes vseh novih fotografov za klasično fotografijo. Ene je močno prevzela, večina se je vrnila nazaj na družinsko fotografijo. In med kamerami z izmenljivimi objektivi je ostala samo peščica vseh tistih, ki so vstopili na vlak digitalne fotografske tehnike.

Zdaj smo prišli do že iz analogne tehnike znanih številk. Te kažejo okoli 8 milijona prodanih kosov letno. Toliko, kolikor je bilo leta 2000 prodanih analognih fotokamer. Da bi bila prodaja boljša, so se podjetja začela zatekati k prodaji z raznimi akcijami. Nudijo komplete z objektivom in adapterjem za DSLR objektive. Obenem še vrnitev določenega dela zneska. Za upad prodaje se krivi fotofone. Ja res je, vsi ga uporabljamo. A za tisto več se še vedno potrebuje prava fotokamera.

Fotofoni so zaprli trg kompaktnih fotokamer in omogočili, da se na družabnih medijih takoj predstavijo fotografije. Veliki večini to zadostuje. Dejstvo je, da je zanimanje za »pravo« fotografijo krepko upadlo. Mnogi so že spoznali, da večjih kamer niti ne potrebujejo. Zadostuje jim fotofon. Vse manj nas še deluje in ohranja napredno, izrazno in seveda profesionalno fotografijo. Toda že nekaj let smo fotografi s tem razmišljanjem v veliki manjšini. Vse manj nas je in trenutne kamere v uporabi so tako dobre, da ne pomagamo več podjetjem do visokih številk. Še sam opažam, da sem v zadnjih dveh letih veliko fotografij in videa naredil s fotofonom. Če tudi na FotoPOTEP vzamem za preizkus dve, tri kamere, veliko fotografij za spomin in za spletne medije naredim z vedno pri roki in priročnim fotofonom.

Predvsem socialni spletni mediji so doprinesli, da so sicer mnogi uporabniki fotokamere pozabili na njih in ne kupijo nove. Na Facebook in Instagram je toliko dobrih in predvsem všečkanih fotografij, ki niso narejene s fotokamero, da se ve, da kaj več od tehnike ne potrebujemo. Kaj nam bo velika kamera, polno objektivov, 50+M točk, 50.000 in več ISO, stojalo, bliskavice in ostalo, pravijo. Prav zaradi možnosti objav in kakovostne predstavitve na socialnih omrežjih s fotografijami iz fotofona ter hitremu ogledu in všečkanju, smo prišli do tega, da te mora prava fotokamera res pritegniti in da si prepričan, da bo nudila več. Koliko časa bo hobi fotograf še prepričan v to? Kmalu še manj!

Vemo in priznajmo samemu sebi. Vedno smo govorili, da kamera sama ne naredi dobre fotografije. Boljša je, ni nujno, da bomo zgolj zaradi nje imeli boljše fotografije. Je pa še kako res, da z uporabo sistema in z znanjem ter kreativnostjo lahko naredimo več. In ker danes v fotografiji predstavljajo trende socialna omrežja, so velike kamere samo še domena vse manjšim skupinam ljubiteljev izrazne fotografije in profesionalcev. Oziroma tistih, kateri žele s pomočjo tehnike več. Ja vem, lahko bi rekel, sam sebi režeš vejo, saj živiš od predstavitev fotografske tehnike in »pravih« fotografov. Konec koncev sem o tem že govoril. Oziroma, o fotografski tehniki sem pisal že, ko je bila na vrhuncu analogna fotografija in se je vedelo, da jo bo zamenjala digitalna. Prav zato si ne zatiskam oči in samo povem, da smo prišli nazaj na pota stare slave naprednih fotografov (včasih smo rekli fotoamaterjev) in profesionalcev. Malo nas je ostalo, a se ne predamo. Vemo pa, da nas velika večina čudno gleda, ko s seboj nosimo težak nahrbtnik opreme. Pa nič zato. Mi vemo zakaj tako!

Dokler bo prodaja ostala nad 7 milijonov kosov letno, bo šel njihov razvoj še normalno naprej. Sicer bolj počasi in bo kmalu tudi predstavitev novih modelov počasna kot v analogni dobi. Ti so se predstavljali šele po pet in več letih.

Žal so se japonci všteli in razvoj fotografskih kamer vedno zapirali za preostali svet. Po drugi svetovni vojni so jim američani dali vse patente od nemške foto industrije in so zavladali svetu. Žal danes v fotokamerah ni niti 10% fotododatkov kot jih nudijo fotofoni kjer kraljujejo korejci, kitajci in američani. In prav ti programski dodatki omogočajo na enostaven način tudi kreativnost, ter enostavnost tehničnega zajema slike. Vsekakor pa napredna in profesionalna fotografija ostajata na starih tirnicah. Tehnika se malo spreminja, kreativnost tudi, bolj se je spremenila le možnost predstavitve fotografij. Internet je tudi v tem pogledu prinesel drugačnost, predvsem pa vedenje, da ni vse v tehniki. Marsikatera fotografija iz fotofona ali kompaktne kamere je lahko odlična. Fotokamera le s pomočjo sistema omogoča še mnogo več.

In to nam še vedno šteje, da bomo z veseljem ostali na »pravih« fotokamerah.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com