Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
 http://www.cyberstudio.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

Fotografija v prihodnosti

Avtor:Matjaž Intihar
30.12.2014 16:09

 

Daguerre je leta 1838 predstavil način zajema svetlobe, razvijanja in dolgotrajnega hranjenja razvite fotografije. Fotografija je dobila krila, slikarji so se zbali za svojo obrt in skozi desetletja so se predstavile nove tehnične rešitve. Novo zelo odmevno in uporabno rešitev je 50 let zatem naredil George Eastman, ki je za nosilec emulzije izbral celuloid. Še ena novost se je začela v 70-tih (točneje l. 1968), ko so v Bell Labs že razvijali prve digitalne zapise. Danes smo že močno v digitani fotografiji, film je že skoraj v naši pozabi. V razvojnih oddelkih ne spijo. Tu so že prvi vidni zametki, kje bo fotografija v naši bližnji prihodnosti. (Več o zgodovini fotografije v knjigi e-Fotografija (Osnove digitalne tehnike - leto 2001 - prenesi PDF))

Smo pred novo, večjo revolucijo. Mnogo večjo, kot je bil preskok iz asfalta na stekleno ploščo, nato na film ali celo na tipalo. V bistvu je bil to samo manjši napredek v tehniki. Torej zajemu fotografije. Za »pravo« revolucijo potrebujemo nov pristop. In ta je že pred nami!

Roger Fenton, je imel v vprežnem vozu vso fotografsko opremo. Od kamere, steklenih plošč, do temnice za razvijanje. Danes se celoten proces opravi že v fotokameri. Tudi končno fotografijo si lahko ogledamo preko nje. Za večje popravke fotografije pa uporabimo računalnik. Če pogledamo na 100 letne spremembe, je le ta v večji meri vidna samo v velikosti opreme in hitrosti obdelave. Končni rezultat slika, informacija, še vedno ostaja enak.

 

Človek gleda na motiv v treh dimenzijah. Fotografija (razen delno stereografija) nam laže že vso svojo zgodovino. Kjerkoli jo vidimo, vsepovsod je predstavljena brez globine, torej brez tretje dimenzije.
Že nekaj desetletij imamo možnost gledati fotografije kot video v treh dimenzijah s pomočjo očal. Toda ta način ogleda se ni prijel v zadostni meri, da bi prinesel 3D fotografijo ali video med množice v vsej svoji širini. Še vedno je glavni pogled na fotografijo, video v nam znani 2D predstavitvi

Kamera z lečo, tipalom in vezjem ter pomnilno enoto, še danes posnema oko, procesiranje pa možgane. Je to edina možnost za zajem fotonov v prihodnosti? Bo oko samo sploh še uspelo prikazati vse nove informacije?

 

Vendar razvoj gre nezadržno naprej in inžinerji iščejo nove in nove rešitve, kako prikazati 3D sliko brez dodatnih očal ali drugih pripomočkov.
Tu nastopijo skupaj nove rešitve. Nekatere, kot 4K zasloni in snemanje v 48 sličicah v sekundi se že predstavljajo v naših domovih ali kinih. Ko bo čez par let 8K tehnologija ločjivosti zaslonov dovolj poceni, ko bo med nami vse več kamer, ki bodo zajele tudi posamezno sliko v celotni globini in, ko bomo imeli zaslone v več plasteh, potem bomo v pravi fotografski in video revoluciji.
Namreč, popolnoma se nam bo spremenil pogled na fotografijo. Iz dveh dimenzij, bomo prišli na pogled v treh dimenzijah.Od začetku fotografije leta 1838, bo to nova, res velika prelomnica! Tista, ki bo pogled na fotografijo prvič popolnoma spremenila. Prehod iz steklene plošče na film, iz analognega v digitalno je bil samo tehnološka prelomnica. Končna slika ostaja podobna. 2D ali 3D pa je nekaj povsem drugega. Fotograf bo spoznal tudi nov, popolnoma drug koncept, pogled, nova pravila in možnosti predstavitve originala.
Predvidevam, da bomo čez pet let že v hobi fotografiji na začetku te revolucije. Nekako tako, kot smo bili leta 1995 že seznanjeni s prvimi digitalnimi kamerami.
Čez 15 let, bo zdaj klasična 2D tehnika v pozabi, kot je danes film!

 

Fotokameram se bliža konec. Kdaj?

Že danes nam kamera Lytro nakazuje, kam gre razvoj. Ne samo, da bomo fotografije in video gledali v treh dimenzijah, ampak se bo slika obnašala kot motiv. Naše oko ima sicer širok kot pogleda. Vendar ostrega in z večjim poudarkom samo v ožjem kotu okoli ostrene točke, kjer gledamo objekt tudi po globini. Tam se slika izostri, tu vidimo glavne detajle. In prav tu je čar 2D tehnike, saj lahko zaradi samo predstavljene izostritve, izločimo moteče elemente. Drugačen pogled na motiv ni možen.

Kamera Lytro že nakazuje nove smernice.

Kamera Lytro zajame posnetek tudi po globini. Kasneje se sami odločimo kje po globini posnetka naj bo slika ostra in v kolikšni meri. Za sam posnetek že lahko rečemo, da ima tretjo dimenzijo. Vendar sliko še vedno gledamo samo v dveh dimenzijah. Le da glavno točko po globini lahko izberemo naknadno.

 

Tudi velikost predmetov, perspektiva in ostali predstavljeni elementi so dobesedno zamrznjeni. V 3D tehnologiji, se bo naš pogled lahko sprehajal tudi po globini. Tako kot smo vajeni pri normalnem pogledu. Fotografija se nam bo odkrivala več časa. Odvisno kaj si bomo želeli ogledati in, kako mi sami procesiramo ter s tem dojemamo slikovne elemente.

Skratka. Fotografija ne bo zaključena, saj bomo imeli v tretji dimenziji moč fotografijo gledati v nam želeni interesni točki po globini. V tem primeru se bomo lahko osredotočali na mnogo več detajlov, kot danes na 2D fotografiji. Na njej lahko hitro postavimo glavni del kadra in izničimo vpogled na nezanimive dele motiva. Torej, kot da ne obstaja ob zajetem motivu še kakšna druga možnost interesa pogleda. Fotograf v 2D tehniki enostavno zaklene vse druge možne poglede na motiv. V 3D tehniki bo dodatnih detajlov ali interesnih delov motiva več.

Tudi vsak gledalec se bo lahko osredotočil na različne detajle. Torej bo imel fotograf krepko več dela narediti uspešno fotografijo, z glavno figuro in tem manj motočih elementov. Nekaj takega se nam dogaja v manjši meri, ko barvno fotografijo spremenimo v ČB in je lahko hitreje všečna. Ni motečih barvnih elementov, barvne skladnosti, ki lahko bega pogled iz glavnega dela motiva.

Toda do tu smo še vedno pri fotokamerah. Torej, škatlicah z luknjo (objektivom) in medijem za zajem. Vendar ali res potrebujemo veliko fotokamero, veliko tipalo in predvsem objektiv. Nikakor ne! Svetloba je elektro magnetnetno valovanje in žal je naše človeško oko iz neke stare zgodbe. Valovanja se lahko ujame tudi drugače. V bistvu imamo lahko samo majhen sprejemnik, zajamemo valovanje in ga obdelamo v vidno sliko. Ja, to je prihodnost! Sprejemnik (tipalo) si boste lahko nalimali na gumb ali noht. In tudi velikost tipala ni več pomembna za povprečno kakovost. Klasičnim foto »škatlam« z objektivi in velikimi tipali, se nezadržno bliža konec!

 

Prihajajo organska tipala, zasloni, kristali...

Silicij, je anorganska polprevodniška tehnologija. Izkoriščamo ga tudi za tipala v kamerah. Vendar tehnologija obdelave silicija zahteva drage, ekološko sporne postopke in visoke temperature okoli 1000 stopinj. Organske spojine z različnimi prevodnimi lastnostmi pa so že danes uporabne na več področjih. V solarni industriji, kot pri OLED zaslonih, katere že imamo v naših mobilnih napravah in tudi fotokamerah.
Vzamete folijo in si preko tiskalnika natisnete tipalo, svetilni elemet, lahko tudi zaslon. Možno je že na folijo natisniti svetlobne diode, tranzistorje, solarne celice, tipalo, baterijo...

Prihajajo organska tipala, kristali...

Samsung je pocenil izdelavo OLED TV zaslonov s hitrimi tiskalniki. Sodobni zasloni so že tiskani. Še nekaj let in zaslon si boste lahko natiskali doma.

 

Manjka samo še tehnologija večje prevodnosti, kot jo organski prevodniški materiali nudijo do sedaj. 3D tiskalnike poznamo že tudi v domačem okolju. Pred dnevi je bilo objavljeno, kako so iz Nase, na vesoljsko mednarodno postajo poslali datoteko za natisk navojnega ključa, ki so ga rabili za popravilo na postaji. Danes 3D tiskalniki niso več samo domena industrijske uporabe. Vzamete želen programski izdelek vaše fotokamere in ga natisnete. Še malo in bomo z organskimi prevodniki natisnili nam želeni zaslon v poljubni velikosti in ga uporabili za pregled fotografij.

Želite svojo obliko in barve kolesarske čelade, čevljev in drugih želenih artiklov. Nič lažjega. 3D tiskalnik mora imeti samo pravi material, da lahko natisne želeno.

 

V laboratorijih je že preizkušano mnogo "futurističnih" novosti. Fotograf si bo natisnil fototapeto s svojo fotografijo, v njo pa dodal (natisnil) še organski zaslon, lahko tudi stikalo za luč. Ta ne bo več klasična, ampak bo organska snov, ki proizvaja svetlobo. Zaslon bo imel sprejemnik, ki bo podajal impulze za prikaz slike. Mogoče vse skupaj deluje znanstvena fantastika, a praktični poizkusi in izdelki so že tu. Danes za shranjevanje uporabljamo neke “predpotopne” mehanske tehnologije diskov, katere že hitro zamenjujejo polprevodniške enote. Vendar tudi ti mediji so veliki, dragi. V nekaj letih bodo vsi naši podatki v oblaku (Cloud), torej na pomnilnih enotah raznih ponudnikov. Kot prvo, imaj toliko varovanih kopij po vsem svetu, da jih je nemogoče izgubiti. Kot drugo. Kmalu bo lahko vsak zaslon naš računalnik. Kot greste lahko s svojim računom na Google iz katerega koli računalnika, bomo enako lahko dostopali do vseh svojih vsebin. Vemo, že danes brez težav delujemo preko programov in datotek v oblaku.

Organski prevodniki nam že omogočajo na folijo natisniti zaslon. Med nas že prihajajo ukrivljeni zasloni. Ne samo na pametnih urah in telefonih, ampak taki so tudi že TV zasloni.

Organski zaslon (OLED)  natiskan na folijo.

 

Delamo na domačem računalniku, naslednji dan nadaljujemo z delom na tablici, naslednji dan na zaslonu agencije v New Yorku. Fotografom se hitro postavlja vprašanje o kraji fotografij. Kot da se fotografij na papirju ni dalo okrasti, ali da ni možno že danes dostopati na naš računalnik brez vednosti. Izgleda, da smo že blizu tistega, kar nam kaže znanstvena fantastika.

OLED tehnologija večjih zaslonov je že tu. Čaka se še kakovostna tehnologija zaslonov v večih plasteh (vsaj 7) in 3D brez očal bo tu. Tehnologija 3D se nam hitro bliža. Obenem bo vsak zaslon naš "domači računalnik", preko katerega bomo lahko dostopali do vseh naših podatkov.

Že v letu 2016 se pričakujejo 3D zasloni (brez očal) na pametnih telefonih. HP Labs je izdelal tehnologijo postavitve različnih svetlobnih točk, ki svetijo pod različnimi koti. Ena slika se predvaja na 64 načinov, kotov. Tako dobimo 3D vizializacijo slike.

 

Za shranjevanje bomo uporabljali kristale. Manjši kristal bo imel dovolj velik pomnilnik, da bomo na njega shranile vse, kar bomo zajeli v našem življenju. In da se ve. Znanstveniki že delujejo na tej poti!

 

Prihodnost...

Mogoče se vse skupaj bere kot znanstvena fantastika in da smo nekaj od tega že gledali v filmih.
Vendar vse zapisano je že v laboratorijih ali v praksi v vesoljski, vojaški uporabi. Marsikatera je že v industriji. Od tu pa ni daleč čas, ko tehnologija pride med množice. 3D tiskalniki so že v domači uporabi.

3D tiskalniki lahko preko 3D aplikacij natisnejo vse. Želite nove čevlje, superge, zobnik ali vijak. No tudi če ste lačni se najde kaj za vas. Na spletu je vse več 3D narejenih aplikacij! Namesto klasičnega črnila, se danes uporabljajo različne plastične mase, ali organske spojine. Če za tisk vzamete testo, ali drugo hrnljicvo maso, ni težave stiskati tudi sendvič!

 

Samo še industrijski krog mora biti sklenjen, naredi se marketing, ugasne se staro 2D tehnologijo in primorani smo v novo. Se še spomnite, kako smo analogno fotografijo bili primorani zamenjati za digitalno? Zametki 3D tehnologije v domači uporabi so tako ali tako že tu. 4K zasloni so med nami. Lytro kamera z zapisom po globini je med nami. Organska tipala in drugi prevodniki so med nami. 3D tiskalniki so med nami. Visoka ločljivost tipal je med nami. Oblačni svet podatkov je med nami.

Apple patent za ultra pixel fotografije z majhnimi tipali, kot jih uporabljajo mobilni telefoni. Izgleda, da velikost tipala za kakovost, ne bo več tako pomembna kot danes. Kamera naredi več posnetkov ob premikanju leč, enako kot deluje OIS (optični sistem stabilizacije slike). Svetloba pada pod različnimi koti in sestavi se lahko slika z izredno ločljivostjo. Sistem omogoča, da zajamemo tudi širši kot, kot samo z enim posnetkom. Če dodamo še več posnetkov zajetih po globini, že dobimo visokoločljivo 3D fotografijo.

Canon MultiLens patent. V enem posnetku široki kot, ozki kot, različna globinska ostrina, različne svetlobne možnosti, 3D...

Nikon ideja za prihodnost in nov način zajema slike?

Eden izmed principov delovanja zajema in prikaza 3D slike.

Nobena znanstvena fantastika. Umetna inteligenca je tu. Preko naprave za zajem slike pogledamo motiv in o njem dobimo želene informacije.

 

Vse je pripravljeno za vstop v znanstveno fantastiko. Industrija, dobički, dividende, vse skupaj živi na novih tehnologijah, prodaji. In, ko se bo industrija odločila, da novo tehnologijo lahko ponudi kot celoto v vsej prodajno industrijski smeri za zmeren denar, potem bo le ta med nami. Razvoj gre vse hitreje naprej.

Brez 3D tehnologije kmalu ne bo šlo več. Tehnologija za 3D brez potrebe po očalih za ogled je že na voljo. Potrebujemo samo še zmogljiva tipala, procesorje, medije za zapis in 3D bo prevzel primat v fotografiji kot video.

 

Zato si ne zatiskajmo oči, kot so si jih nekateri ob vstopu digitalne fotografije, »da digitalno, kje je še to!« V bistvu je že vse našteto v vsaj 20 letnem razvoju. Sicer gre do uporabe med široki množicami počasi. Toda katera od tehnologij je zaradi cenenosti že sprejeta, kot organske polprevodniške celice za hranjenje energije, dajanje svetlobe, prenos signalov in prikaz slike, OLED zasloni, 3D tisk. Razvoj tehnologij za natisk organskih prevodnikov, visokoločljivih zaslonov v plasteh in video zapis visoke ločljivosti (ena sličica v 50Mb – 48 sličic v sekundi več kot 2GB podatkov v sekundi) je tudi že med nami. Druge tehnologije so še v laboratorijih, 3D programi se vse hitreje razvijajo, podjetja v industriji že uporabljajo vse več novih tehnologij. Kar pomeni, da bodo te kmalu razvite do te mere, da bodo dosegljive tudi za široko množico.

Lahko zapišem. Leto 2020, leto popolne tehnološke revolucije.

Matjaž Intihar

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com