Naročite se na enovice

http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

 

 

 

 

F/11 nova realnost pri ekstremno dolgih goriščnicah

17.01.2021 20:19

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Uvod

Članek ni niti test, niti ne prepričevanje, ampak zgolj razmislek ob novosti v AF svetu objektivov. Namenjen je za širši pogled zakaj sploh f/11, ideja o tej rešitvi in tako z nekaj drugačnim razmišljanjem spoznaš, da od f/6.3 sploh nisi toliko oddaljen. Obenem cena, dolžina, teža, še kako lahko vplivajo, da sta dva nova f/11 objektiva že dobila svoje privržence. Torej gre za tržno nišo, ki ima tudi svoje dobre plati in s tem možne uporabnike.

Kamera sama, brez široke ponudbe dodatne opreme ne zagotavlja dovolj, da jo bodo napredni in poklicni fotografi sprejeli.

Pri kamerah CSC so šle obljube v kompaktnost in odlično svetlobno moč objektivov. V svetlobni moči smo že dobili kar nekaj odličnih f/1.2 in celo f/1.0, a je marsikateri objektivov pokazal, da od kompaktnosti ne smemo pričakovati preveč. V bistvu nič drugače, kot smo že poznali v analognem svetu ali pri digitalnih zrcalno refleksnih kamerah. Je pa res, da se je danes optična kakovost teh objektivov krepko zvišala. Obenem nam brezzrcalne kamere nudijo še drugačne poti in dobili smo zanimive objektive tudi v drugi smeri. Kompaktnost v primerjavi z dosedanjimi v enakih goriščnicah, glede svetlobne moči pa ravno obratno. Ta je »slaba« f/11, že povsem na meji napak, ki jo prinaša majhna odprtina.

F/11, neumno ne? Ne ni, nikakor!
Je pa za današnje pojme svetlosti objektivov še kako nenavadna.

 

Večina bo takoj zastrigla z ušesi in rekla, to je neumnost, le kdo bo to kupoval in uporabljal. In takoj je treba zopet zapisati, govora je o objektivih 600 in 800mm, ki pri tej goriščnici v kakovosti zapisa delujeta vsaj tako dobro, kot znani zum objektivi Sigma, Tamron s f/6.3, sta obenem lažja in cenejša. Torej je f/11 postala njihova alternativa, dodatna možnost v izbiri, ki nudi svoje posebnosti ekstremnih goriščnic.

Če česa ne veš, se pogleda malo nazaj. Nove fotokamere kot objektivi nudijo lastnosti, ki so bolj ali manj evolucija že znanega iz analognega sveta. V 70tih ter 80tih so se v hobi fotografiji že uporabljali zrcalni objektivi goriščnic 500 do 1000mm z f/8 do f/11. Zaradi slabe občutljivosti in visoke zrnatosti filma so bili komaj uporabni, a imeli so za hobi fotografa odlično prednost in z uporabo stojalo svojo uporabnost. To je kompaktnost ob ekstremni goriščnici. Obenem so lahki in dolgi le 10 do 20cm.

Spomnim se tudi časov, ko so naravoslovni fotografi za fotografiranje ptic izkoriščali kompaktne fotokamere in spektiv. Ta jim je omogočil močne približke motive in z njimi je bila kakovost slike boljša, kot močan izrez iz kamere DSLR in teleobjektiva.

Kdo ima do sedaj v sistemu CSC res kompaktne objektive ob dolgi goriščnici in solidni svetlobni moči? Olympus in Panasonic v m4/3 sistemu. Izredno kompaktna glede na kot zajema sta 300mm f/4 (ekv.600mm) in 100-400mm f/4-6,3 (ekv.200-800mm). Žal pa je tipalo zelo majhno in posledično klub nizki ločljivosti s slabo kontrolo šuma.

Canon zrcalni objektiv iz sveta ročnega ostrenja. V zadnjem delu objektiva in v sredini prednje leče je bilo zrcalo. S tem se je podaljšalo gorišče. Kakovost zapisa za film je bila še kolikor toliko zadovoljiva. Za visokoločljiva tipala nikakor. Zato so se sedaj glede kompaktnosti ob tem kakovosti in nižje cene raje obrnili na difrakcijsko lečo in f/11.

 

Ko so najavili 600 in 800mm f/11 objektiva sem prav zaradi f, sprva podvomil v idejo. Kmalu pa začel razmišljati, da se bo hobi fotografu lahko odprl nov svet ekstremno dolgih goriščnic. Jasno, objektiva nimata imeti namen konkurirati za resno delo. Kdor želi več ni dileme, na voljo so enogoriščni f/4 ali f/5.6 objektivi, ki nudijo več možnosti delovanja zaradi svetlobne moči in tudi v kakovosti slike. A vsi na račun 10X-ne cene in 4X-ne teže, obenem še dolžine in smo v dilemi. Se greš PRO ali hobi fotografijo! In za hobi bo 600 ali 800mm f/11 objektiv lahko marsikomu zadostoval.

800mm f/5.6

 

Kot že opisano, nazadnje smo imeli objektive z f/11 v dobi ročnega ostrenja! Zakaj ne tudi v AF? Ker AF v kameri DSLR zaradi faznega zajema potrebuje svetlobno moč vsaj f/8, pa še ob njej zmorejo delovati samo tiste iz višjega razreda. Pri hobi DSLR kamerah se AF konča že pri f/6.3. S kamerami sistema CSC smo prišli do ostrenja preko tipala za sliko (že prej pri DSLR z LiveView opcijo, a se ta način ni veliko uporabljal). Ostrenje preko tipala za sliko ima sicer še svoje slabosti predvsem v hitrosti končne izostritve, kar pa je tako ali tako v veliki meri samo domena profesionalne športne fotografije.

AF preko tipala za sliko deluje na principu kontrasta. Prve AF kamere SLR so tudi tako delovale, dokler ni prišel fazni sistem. Zdaj gre z novimi programskimi rešitvami in hitrimi procesorji že vse skupaj hitreje in najbolj pomembno, kontrastni AF nima tako močne omejitve glede količine svetlobe. Tudi pri f/32 ob kontrastnem motivu deluje (preizkušeno 800mm f/11 in 2X konverter). Obenem je bolj natančen. In Canon je kot prvi hitro našel novo nišo.

 

f/11 ?

Najprej je treba vedeti! Za objektiv z ekstremno goriščnico se odločiš po premisleku, ali ga res potrebuješ. Torej to ni zapis v smislu to je to in nič drugega ne velja. Je zgolj zapis pred objavljenim preizkusom, da željnim res dolgih goriščnic tudi f/11 objektiv lahko pije vodo.

Marsikdo bo rekel, f/11 kje je to sploh uporabno? Najprej, za 800mm imamo več opcij.

Prva, imeti 800mm f/5.6, s težo 4kg+, dolžino 50cm+ in ceno 12.000€+.

Drugo, imeti 800mm f/11, s težo 1.2kg, dolžino 35cm in ceno okoli 1000€. Lahko izberemo 500 ali 600mm f/4 z 1,4X konverterjem, ali 400mm f/2.8 a še vedno z 10X-no ceno ali f/5.6 z 2X konverterjem, da smo na 800mm in zopet na f/11.

RF 100-500mm f/4,5 - 7,1. Za tiste, ki želijo kompakten zum z daljšo goriščnico.

Tamron in Sigma 150-600mm

EF 200-400mm f/4 L USM IS.

 

Tretja. Na voljo so še iz DSLR sveta, kot novi za CSC, zum objektivi max. 500 – 600mm in f/6,3. In je treba zapreti zaslonko vsaj na 8, da porežemo robne slabosti njihovih leč. Ob konverterju, da smo na 800mm smo že pri f/11 in opazno slabšo sliko. Obenem so še vedno dražji in težji, res pa, da so z izmenljivo goriščnico. Zato sta trenutno edina f/11 namenjena predvsem tistim, kateri velikokrat rabijo prav najdaljšo možno goriščnico za nizko ceno in predvsem težo. Novi CSC zum objektivi imajo tudi max. 500 – 600mm goriščnico, a tudi pri njih je že svetlobna moč f/7,1. Torej, hobi fotograf, ki občasno potrebuje res dolge goriščnice, bo lahko posegel tudi po objektivu f/11. Vemo, ko fotografiraš motive katerim se težko približaš in so majhni, vsak dodatni mm šteje. Obenem, ta dva objektiva sta prirejana samo za f/11 in ni potrebnih kompromisov z lečami še za druge zaslonke, ali celo za spremembo goriščnice kot pri zum objektivih. Obenem ni komponent za elektromagnetno zaslonko, povezavo za nastavitev. Zato sta lahko taka objektiva z nižjo ceno in še vedno s kakovostnim zapisom.

Kdo fiksni tele f/11 objektiv potrebuje, kdo bi si ga sploh želel? Ko se ne moreš približati motivu ker je oddaljen ali ovir, vesel ga bo naravoslovni in safari fotograf! Ja, večina bo rekla a zakaj f/11, to bo premalo svetlobe in z njo pogojene težave?

Res je, bolje f/5.6. A prednja leča s svojo velikostjo da končno ceno, dolžino, težo. Iz prakse, kadarkoli sem z več kot 400mm fotografiral živali na oddaljenosti 10-20m, sem za kolikor toliko spodobno globinsko ostrino uporabil f/8. Torej samo eno vrednost ISO več potrebujem za f/11 ob enakem času osvetlitve. Za prave kamere za to zvrst fotografije, šala mala!

Hitro spoznaš, ne samo cena ob nakupu, ampak velikost in teža, ti na potovanju delata težave. Profesionalec jasno, ne sme delati kompromisa glede kakovosti. Odštel bo tisočake in nosil bo kilograme. Hobi fotograf?

Spodnji trije primeri so posneti z objektivi s svetlobno močjo f/5.6 do f/6.3 in ob posnetku z vsaj eno f bolj zaprto vrednostjo. Torej tudi pri 800mm f/11 ne bi bilo treba v nek ekstremni ISO.

1/1000sek., f/9, ISO 640, 500mm. Za f/11 bi za enak čas potreboval ISO 1000.

1/1000sek., f/10, ISO 1250, 800mm

1/800sek., f/10, ISO 400, 600mm.

 

Najbolj pomebno je...

Razumeti je treba f/11 in, da je pri novih kamerah visoki ISO vse bolj uporaben. Za enak čas osvetlitve, bomo pri f/4 izbrali ISO 400, pri f/11 pa ISO 3200. Razlika?

Pri objektivu recimo 600mm f/4, bomo za 840mm morali uporabiti 1,4X telekonverter. Dobimo f/5,6. Vendar pri tem izgubimo nekaj na kakovosti slike, globinske ostrine na 10m je za par centimerov in tako zaradi kakovosti slike kot globinske ostrine bomo zaslonko zaprli za eno vrednost in smo na f/8. Torej pri f/8 smo cenovno na cca. 12.000€, teži 3kg+.

Razlika je zdaj zgolj 1 vrednost zaslonke. Torej uporabili bomo ISO 1600 namesto ISO 3200 za isti čas osvetlitve.

Pri najnovejših CSC tipalih z manj ločljivosti kot to nudi nudi EOS R6 (pri Nikon Z6 II, pri Sony A7 III), je ne boste opazili brez pipetkanja. Imeli pa boste s seboj na uporabo poceni, lahek in dolgogoriščni 600 ali 800mm objektiv.

Še kako vem, kako izgleda na safari ali samo za domače ptice nositi današnji 600mm f/4 objektiv + konverter. Teža, cena in na koncu tako ali tako za višjo kakovost zapisa uporabiš f/5,6 - f/8, ko potrebuješ več, saj je globinske ostrine hitro premalo pa f/10. Torej nismo več daleč od filozofije, da bo marsikdo kmalu spoznal, da mu tudi f/11 teleobjektivi lahko krasno služijo.

Pri Canon in Nikon (Sony jih že ima), bodo PRO fotografi čez leto, dve, dobili klasične super tele f/4 in f/5,6 teleobjektive za CSC sistem. Njim je dobra svetlobna moč s pomočjo krajšega časa ključnega pomena za ujeti trenutek. Vendar zdaj je bolje razumljeno, da zaprta zaslonka niti ni težava. Kdo pa potrebuje pri fotografiranju slona s teleobjektivom f/2.8 in koga, ki fotografira ptice, ne vleče v najdaljše goriščnice? Kdor bo rabil PRO objektiv zaradi nižjega ISO in še višje kakovosti zapisa, pa bo odštel tistih 10K €+ za večji in težji objektiv.

Ob pregledu na novosti mi deluje, kot da je Canon v FF svet podal Olympus dobrote. Bo kdo rekel, ja pri m4/3 imamo objektiv 600mm in f/4 (ekv.35mm). Super Olympus objektiv, imel sem ga na nekaj safarijih, a ISO pri m4/3 in pri FF kamerah se ne da primerjati. Še toliko bolj, ker iz prakse vem, da pri f/4 objektivu nisem šel zaradi globinske ostrine nikoli pod f/5.6, še najraje sem se držal zaslonke f/8-10. Ergo?

Verjamem, marsikdo je še skeptičen na f/11 filozofijo. Vendar ste že preizkusili ISO 51.200 pri novih 20 - 24M točkovnih kamerah polnega formata? Poznamo dilemo izbire f/1.2 ali f/1.8. Na koncu v večini primerov odloča žep. In enako bo z f/11 pri dolgih goriščnicah, ko se bo pogledalo v denarnico. Razlika pa zna biti nekaj krepkih tisočakov € kar nikakor ne bo neodločujoč faktor. Če ne drugega, še ena alternativa je tu, kdo bo skočil v njo pa je povsem njegova izbira.

ISO 51.200

 

Moj osebni zaključek po prvem preizkusu 600 in 800mm f/11 objektivov

CSC sistem dodatne opreme se širi in to izven okvirov poznanega iz DSLR. Kar naenkrat so pred nami goriščnice, ki so bile večini nedosegljive. Ob preizkusu sem bil 800mm f/11 objektiva še kako vesel, ko sem iz domačega okna slikal ptice. Na oddaljenosti 7m sem dobil v iskalu ptico skoraj v poln okvir. Torej odpade izrez in nato povečava ob krajših goriščnicah. Globinske ostrine pa je bilo pri f/11 komaj za celo ptico.

Oba objektiva sta lahka, brez težav jih nosiš naokoli kot malo večji kit objektiv in zaradi nizke teže ni potreben obisk fitnesa za fotografiranje iz roke. Vem kako je v roki držati recimo 200-400 f/4 ali 500mm f/4. Po par posnetkih iz roke ne gre več brez opaznega tresenja. Vse fotografije na testu sem z f/11 objektivoma zaradi nizke teže naredil iz roke. Stabilizacija v objektivu sodeluje s tisto iz kamere in 1/200 sekunde se je ob rafalnem proženju odlično izkazala. Pri fotografiranju ptic sem tako ali tako moral izkoriščati še krajše čase.

Ne samo zaradi f/11 in prihajajočih zum objektivov z f/7.1 ali f/8. Na splošno je treba v glavi obrniti miselnost, da je visoki ISO nekaj zavrženega. Konec koncev, PRO fotografi so že pred 10 leti spoznali njegovo sladkost, ko lahko prav zaradi ekstremnih ISO izbir fotografirajo motive, o katerih so lahko pred leti samo sanjali. Enako mora napredni fotograf pozabiti, da je ISO 1600 nekaj slabega. Ne, ko je treba, je ISO 3200 lahko šele začetek. Obenem so programi za izničevanje šuma vse boljši.

In, če rabiš fotografirati določene motive in 2X nižji ISO pomeni večjo velikost, težo in 5000€+, hitro spoznaš, da najnovejše kamere še kako odlično predstavijo kakovost slike pri ISO 3200. Poizkusite, ne bo se vam posušila roka, če boste malo navili ISO! Canon to ve in novosti za hobi fotografe so tu.

Ali nam taki objektivi odgovarjajo, si bomo čez čas odgovorili sami. Sam vem, da si bom 600mm in 1,4X konverter izboril za naslednji safari. Raje kot da nosim 150-600mm f/6.3 ali 200-400mm f/4. Tako ali tako je s teboj vedno najbolj osnoven objektiv 70-200mm in prav pridejo le ekstremno daljše goriščnice, ne podvajanje njih. 800mm je za večje živali v Afriki že premočan. Če pa bi fotografiral ptice, bi bil 800mm in konverter 1.4X moja prva izbira. Ta kombinacija se mi je pri pticah zdela najboljša.

Vprašanje časa je, kdaj bo Canon naredil APS-C kamero z RF bajonetom. 800mm, 1,6X crop senzorja, 1,4X konverter, t.j. 1800mm, f/16 in celota pod dvema kilogramoma.

RF 800mm f/11 STM IS, EOS R6, brez stojala, slika ni izrez.

 

Kmalu predstavim preizkus RF 600mm in 800mm f/11 IS STM. Sam vem, kje bi meni krasno služila klub f/11, a nasploh na potovanjih bi jih bil zaradi teže še kako vesel. Bi tudi vam, pa je pomemben vaš premislek in predvsem ne bi bilo slabo, preizkusiti to novost. Potem se lahko lažje odločiš. Cena dolge goriščnice in dobra kakovost slike vabita, f/11 da nekaj pomislekov in odločitev je na koncu lahko le ena in predvsem naša, osebna.

Test objektivov RF 600mm in 800mm f/11 IS STM pa sledi kmalu v naslednjem članku.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com