Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Fotografija iz ptičje perspektive

05.08.2008 18:46

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

»Danes biti fotograf, ni več umetnost«! »Umetnost« je samo še končni izdelek! Kot že velikokrat povedano, nam je digitalna fotografska tehnika prinesla veliko novih fotografskih možnosti. Ljubitelji različnih področij so dobili možnost, da se na enostaven in hiter način učijo fotografskih tehnik, ter znajo uporabljati fotokamero. Klasična fotografija kot smo jo poznali še pred petimi leti, je danes skoraj povsem potisnjena v ozadje. Nič več ni treba, da si izšolan fotograf, ali fotograf z dolgoletnimi fotografskimi izkušnjami. Če so le te bile v filmski tehniki zelo pomembne, je danes veliko bolj pomembno, kako dobro poznaš in imaš znanje ter izkušnje o tistem kar fotografiraš.

»Danes biti fotograf, ni več umetnost« je v reviji e-Fotografija podal besede že leta 2002, naš znani fotoreporter Aleš Fevžer. Dodal pa je, da so za končni izdelek t.j. dobro fotografijo, krepko bolj pomembne izkušnje iz področij, ki jih fotografiraš. In če so nekateri že ob lastnem vstopu v digitalno tehniko to spoznali, je danes še toliko lažje spoznati, da se lahko naučimo izkoriščati kamero in fotografirati naše dobro poznano področje v nekaj mesecih.


Naša klasična perspektiva.

 

Fotografija iz zraka

Človek si že od nekdaj želi leteti in sam pogled iz višine. Prvi fotografi so velike in težke lesene kamere nosili celo v visoke prepadne stene, da bi dobili fotografijo iz ptičje perspektive. Prva letala so že dala možnost fotografiranja iz zraka. Večinoma bolj v vojaške, vohunske namene.
Danes? Skoraj ni družine, ki potuje in ne bi imela posnetka skozi okno letala. S prihodom digitalnih fotokamer, ima vsak udeleženec zabeležen polet z balonom. Padalci, letalci z zmaji in drugi, ki jim je pogled iz ptičje perspektive dosegljiv, imajo digitalno fotokamero (ali video) vedno s seboj. Fotografija je prišla v vse pore našega življenja. In tako še hitreje spoznamo, da z željo in voljo ni več nobene težave obvladati fotografsko tehniko.

 

Pomoč in vabilo

Če je le mogoče pomagam z nasveti pri nadaljnjem fotografskem delu ali nakupu opreme tečajnikom, sodelujočim na forumu in v galeriji e-Fotografija,. Pred letom dni sem pomagal pri nakupu fotokamere in objektivov za panoramsko fotografiranje iz višine. Bogdan se je na podlagi hobija in želja fotografirati drugače odločil, da bo s pomočjo tehnike spremenil pogled na motiv. Zelo ga je zanimala možnost izdelovanja 3600 panoram in prostorskih fotografij. Začne se počasi. Najprej čudenje nad izdelki fotografov, ki so tehniko izdelovanja takih fotografij že obvladali. Nato učenje in spoznanje, da samo vrteti se okoli svoje osi in fotografirati, ter v program za spajanje fotografij naložiti fotografije ne bo šlo, če se želi kakovost. In kot povsod drugje v fotografiji. Ko se želi vrhunska kakovost, je treba poiskati znanje in se naučiti ter uporabiti pravo opremo. Na forumu e-Fotografija je kar nekaj zelo dobrih »panoramskih« fotografov. In kmalu so družno spoznali, da je treba za dobro 3600 panoramsko fotografijo imeti poseben pripomoček na stativu, da je gorišče vedno enako oddaljeno, ko obračamo kamero. »Nodalno« točko in pripomočke smo hitro spoznali. Prav tako programe za spajanje panoram in prostorskih fotografij. Kdor želi, se uči ter nauči in danes je med nami vsaj 10 fotografov, ki jim je prav tak način fotografiranja in prikaz fotografij najljubši. Oziroma, nekaterim že kar občasno poklicno delo.


Panorama Ljubljane.

 

Ob prvih dobrih rezultatih, je imel Bogdan željo po novih izzivih. Za to si je najprej omislil poseben, kar 7 metrov visok stativ. Panorame so dobile drugo dimenzijo. Predvsem je lahko fotografiral visoke stavbe ali notranje prostore drugače, bolj zanimivo in z manj optičnimi napakami. Ker so bile želje in naročila vse bolj zahtevna, pa tudi sam si je želel olajšati delo s pomočjo elektronike, je kupil posebno, kar 15m stojalo. Dviguje ga na hidravliko, zato je delo z njim kljub velikosti zelo enostavno. Glavna prednost pa je v sami glavi. Vsa vrtenja kamere lahko krmili elektronsko, s pomočjo brezžične povezave, pa preko mini video kamere na iskalu fotokamere in brezžične povezave vidi sliko v živo.


Hoferjev logistični center.

 

Že način dela z visokimi stojali, je bil zame zanimiv za predstavitev fotografa, njegovega dela, kot novih fotografskih možnosti. Po pogovoru o nakupu novih objektivov primernih za panoramsko in prostorsko fotografiranje, je bila ta želja spoznati fotografiranje iz višine še večja. In dogovorili smo se za prvo možnost, ko bomo vsi imeli čas za preizkus. In vabilo je prišlo hitreje kot sem mislil, predvsem pa je bilo tako vabljivo, da me tudi še vedno dopustniško vzdušje ni prevzelo z lenobo. In sem se na dogovorjeno nedeljo odpravil nazaj v Ljubljano.


Posebno stojalo, ki se ga lahko dvigne v višino 15m.

 

 

Panoramska fotografija iz višine

Ker nam računalniška tehnologija omogoča hitro in natančno spajanje več zajetih fotografij v panoramskem načinu fotografiranja, je s prihodom digitalnih fotokamer kaj hitro zaživela tudi panoramska fotografija. Že prve kompaktne digitalne fotokamere so nam nudile možnost kontroliranega pregleda nad zajetjem naslednjega motiva in program za njihovo sestavljanje. Seveda so bile te prve panorame »amatersko« delo z opaznimi napakami predvsem v svetlosti. Kaj hitro je prišlo spoznanje, da se za višjo kakovost potrebuje kamera DSLR, dobri objektivi in stativ ter glava, ki omogoča nastavitev »nodalne« točke. Že na forumu e-Fotografija je svoje prve »prave« panoramske fotografije pokazalo nekaj fotografov. Naslednja stopnja so bile VR (prostorske) fotografije. Ko si ogledujemo prostorsko fotografijo je podobno, kot da bi stali v poziciji fotografa in vidimo povsem enak pogled v vse smeri, vključno s pogledom navzgor in navzdol. V tem načinu fotografiranja je predstavljeno že nič koliko krajev, stavb in njihova notranjost. Gledalec prostorske slike ima dejansko občutek, da je v prostoru samem. Vendar obstaja močna omejitev. Fotograf je primoran fotografirati iz višine njegovega pogleda, t.j. pozicije klasičnega stativa. Bogdan je sedaj to omejitev krepko presegel. Najprej s sedem in 15 metrskim stojalom, nato z novostjo, ki ni še razširjena niti v svetu. Zdaj nam lahko prikazuje preko fotografije, naše sanje. Prostorski pogled iz ptičje perspektive.


Terme 3000.

 

Začetek

Naj povem, da Bogdanu ni dalo mirovati, da lahko fotografira iz višine »samo« 15m. Želel je še višje, toda ne z omejitvami, kot jih daje polet z balonom, majhnim letalom ali helikopterjem. Balon je odvisen od smeri, moči vetra in predvsem možnosti jutranjega ali pozno popoldanskega poleta. Letalo nas omejuje s krili in hitrostjo samo. Medtem ko tisti pravi helikopterji ne smejo leteti pod 300m višine.


Tudi mali helikopter je lahko fotografov pripomoček za dobro fotografijo.

 

Po spremljanju svetovnega spleta je Bogdan hitro opazil, da celo v najboljših filmih s tehničnimi triki uporabljajo majhne, brezžično vodene helikopterje. Ob prvih spoznanjih načina dela in pregledu ponudbe teh helikopterjev je kaj hitro spoznal, da sam ne bo mogel skrbeti za samo organizacijo okoli poleta in fotografiranja, vodenje helikopterja in zraven še samega krmiljenja kamere. Začel je sestavljati manjšo ekipo. Jan je že izkušen pilot, Staš pa računalniški operater. Bogdan skrbi samo za organizacijo in upravljanje kamere ob poletu.


Stojalo s kamero in brezžičnim oddajnikom, ter desno TV zaslon za živi ogled slike.

Vsak od njih je moral v projekt vložite na stotine ur dela. Jan s samim učenjem močno kontroliranega upravljanja helikopterja in seveda njegovega rednega vzdrževanja. Po vsakem poletu je narejen temeljit tehnični pregled vseh vitalnih delov. Bogdan z iskanjem pripomočkov za kontrolo kamere in njenega krmiljenja. Staš pa z učenjem programov za obdelavo slike. Po našem preizkusu lahko potrdim, da so svoje delo že pripeljali do zelo visokega nivoja tudi iz profesionalnega pogleda. Vsi skupaj pa se še ne želijo ustaviti v razvoju in učenju. Idej in želja kako naprej v nove možnosti je že sedaj veliko.

 


Priprava helikopterja in vpetje kamere v poseben nosilec.


Za fotografiranje jim služi Nikon D40. Niso pomembne točke, ampak majhna teža in hitro shranjevanje RAW datotek.


Za klasične posnetke uporabljajo objektiv 12-24mm. Za panorame in prostorsko fotografijo pa fish-eye 10.5mm.

 

Priprave na polet in snemanje

Dogovor je bil, da se dobimo ob 11 uri na zelo atraktivni lokaciji. Zaradi varnosti smo upali, da ob tej uri v nedeljo ne bo preveč ljudi na ljubljanskem Tromostovju. Polet nad Ljubljanico in prostorska fotografija iznad Prešernovega spomenika bi bila odličen preizkus in predstavitev.
Ob prihodu Jana, ki vodi helikopter pa je že njegov resni obraz dal vedeti, da smo bili preoptimistični glede same lokacije. Zaradi preveč ljudi v okolici predvidenega snemanja, se je jezil, zakaj se nismo dogovorili prej. Res, da bi bilo ljudi manj, toda v teh avgustovskih jutri se že zna zadržati nekaj megle in predvsem nizka jutranja svetloba ne ustreza. Preveliko je še kontrastno razmerje iz smeri vzhod, zahod. Že v tej prvi težavi sem opazil, da je Janova prva skrb varnost. Ni težava v njegovem znanju vodenja helikopterja, ampak v nikoli izključeni možnosti tehnične napake. V tem primeru pa možnosti kontrole plovila ni več. In tako razmišljanje, da je varnost pred želeno fotografijo, kaže na profesionalni odnos.


Pregled vitalnih delov pred poletom.

 

Po krajšem razmisleku smo se odločili za prav tako atraktivno lokacijo, ljubljanski grad. Imeli smo srečo. Bilo je malo ljudi, odličen prostor za polet helikopterja, kot zelo pomembno, sam neoviran razgled. Vodenje helikopterja mora vseskozi potekati v vidnem polju.
Celotna ekipa, Bogdan, Jan in Staš so kaj hitro pripravili vse aparature za vodenje, kamero kot helikopter. Ker Jan pregled plovila vedno opravi že po samem predhodnem poletu, sedaj ni bilo veliko dela, razen dotočiti gorivo. Sam je več pozornosti dal na preizkus krmilnega sistema in iskanja možnih frekvenc, ki bi lahko motile njegovo povezavo.


Pilot kot upravljalec kamere še pred poletom preizkusita krmilni napravi.

 

Bogdan in Staš sta poskrbela za vpetje kamere na poseben nosilec, nastavitve kamere same (RAW, 1/1250sek, pregled kartice, objektiva) in pregled kontrol za vodenje kamere, ter brezžične povezave TV zaslona z mini kamero, ki je vpeta na iskalo kamer. Na ta način ima na razpolago živo sliko iz same kamere.


Na iskalu kamere je mini video kamera. Slika se brezžično prenaša na TV zaslon.


Preizkus delovanja kamere in slike na zaslonu.

 

Postavili so helikopter na mesto za vzet, TV v senco za boljši pogled na sliko na ekranu in prvi preizkusni polet se je lahko začel. Še pred zagonom motorja je Staš poskrbel za varnost in mimoidoče naprosil, da se umaknejo na varno oddaljenost. Zagon motorja, polet in fotografiranje iz ptičje perspektive se je začelo.

 


Pripravljen na prvi polet.


Gledalcev je kaj hitro veliko. Pred poletom, je treba poskrbeti da se umaknejo na varno razdaljo.


Vzlet.


In že polet.


Kaj hitro ostane samo še majhna pikica (levo zgoraj).


Medtem ko pilot vodi helikopter, ga operater usmerja s pomočjo žive slike.


Sodelovanje celotne ekipe je ključnega pomena.


Po uspešnem fotografiranju, v pristanek.

 
Pregled fotografij.


Poizkusni polet in snemanje je uspelo. Priprava na nov polet.


Tokrat z drugim objektivov.


Posnetek iz višine.


Takole iz tal zajamemo stolp ljubljanskega gradu.


Ta je pa iz ptičje perspektive.


Še višje.

 


 

Še prostorska fotografija (2,2MB)

http://www.e-fotografija.com/articlefiles/1820-Ljubljana%20z%20okolico%20copy.mov

 


Bogdan, Staš, Jan in njihova tehnika.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com