Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

Digitalna temnica se predstavi

15.12.2005 13:53

 

Klavdij Dominko

Od kemijsko obdelane fotografije, do najnovejše digitalne tehnike.

 

Živimo v digitalnem svetu. Digitalno komuniciramo, digitalno se prevažamo, digitalno poslušamo glasbo, digitalno gledamo televizijo... In zadnja leta digitalno tudi fotografiramo. In to ne le profesionalni fotografi, ampak tudi mi, vsakdanji Jožeti, Franceljni in Marije. Zadeva je v preteklih nekaj letih tako napredovala, da besedico film slišimo skorajda le še v  praktičnih šalah, ko nekdo pošlje nekoga v trgovino po “film za digitalni fotoaparat”.

 

Digitalno fotografiranje je, kar zadeva potrošniški trg, šlo skozi popolnoma enake faze kot vsa sodobna informacijska tehnologija. Prvi kupci so bili zanesenjaki, ki so bili veseli že tega, da so lahko svoje fotografske dosežke gledali na računalniškem zaslonu in uživali v dejstvu, da lahko naredijo celo vrsto posnetkov in jim ni bilo škoda “filma”. Nekateri so fotografije tudi natisnili s tiskalnikom, a so bili rezultati bolj čudni, saj je zadeva več ali manj neuporabna. In ker slike na zaslonu ne moremo spraviti v okvir in obesiti na steno, je stvar nekaj časa mirovala, dokler se niso oglasili fotografski laboratoriji. Ker so uvideli, da od prodaje filmov in njihovega razvijanja ne bo več dolgo kruha, so se morali modernizirati in prilagoditi novim razmeram. Te pa so narekovale digitalizacijo. In kaj kmalu smo dobili tudi možnost spraviti digitalne posnetke na papir.

 

 

Na pobudo e-Fotografije sta podjetji RoLAN in Canon Adria sta organizirali prvo predavanje na temo “Digitalna temnica”. Odziv ljubiteljev fotografije je bil izjemen. Zato bomo predavanja o “digitalni temnici” ponovili.

 

A tudi tu se stvar ni ustavila. Celotna fotografija se namreč že celo svojo zgodovino premika iz smeri specializiranih mojstrov v smer uporabnika. Pred sto leti so na primer fotografirali le mojstri in tudi filme in slike so razvijali le oni. Nato so prišli fotoaparati za domačo uporabo in hitro je večino fotografij nastajalo doma, mojstrom pa je ostalo več ali manj razvijanje filmov in izdelava končnega izdelka. Nato so se začele pojavljati domače temnice, saj je tehnologija šla naprej in kmalu je veliko ljudi celoten postopek izdelave fotografije izvajalo kar doma. A ker je postopek zahteval veliko znanja, časa, poseben prostor in tudi denarja, je bilo takšnih domačih temnic bolj malo. S pojavom barvne fotografije se razmere niso kaj dosti spremenile, saj je razvijanje barvne fotografije še bolj zaleteno od črno-bele, tako da je uporabnik več ali manj fotografiral, vse ostalo pa so naredili v fotografskem studiu. In potem je prišla digitalna doba. Ta nam je sedaj postregla tudi z napravami, s katerimi je mogoče za relativno ugodno ceno dobiti tudi končni izdelek - fotografijo na papirju, ki ga je mogoče izdelati doma. Na trgu je namreč tudi že kopica tiskalnikov, ki zmorejo natisniti izredno dobre fotografije in to na kakovosten papir, kjer je fotografija tudi dokaj obstojna. Nastal je pojem “digitalna temnica”.

 

 

V digitalni temnici brez sodobnega računalnika ne gre.

 

A proces izdelave fotografij ni le posnetek, ki gre nato v takšno ali drugačno temnico in že imamo izdelek. Je vsekakor nekaj več. Nekaj, kar zahteva precej znanja. Vedno je namreč bilo tako, da je bilo treba večino dobrih fotografij na tak ali drugačen način dodatno obdelovati, da smo dobili želen rezultat. In prav naknadna obdelava v temnici je največkrat ločevala dobre mojstre od amaterjev. Dober posnetek je lahko stvar sreče, dobra fotografija pa je vedno posledica znanja. In to znanje je v sodobnem času doživelo tektonske spremembe. Za izdelavo fotografije ne potrebujemo več filma, kemikalij, temnega prostora in kopice izkušenj. Potrebujemo digitalni fotoaparat, računalnik, programsko opremo in tiskalnik. Fotografijo iz digitalnega fotoaparata prenesemo v računalnik, tam obdelamo in natisnemo.

 

 

Zahtevnejši fotografi bodo tudi v digitalnem svetu fotografije dodatno obdelovali. Le da je takšna obdelava sedaj neprimerno enostavnejša od tiste, ki smo je bili navajeni iz analognega sveta. Orodij za obdelavo je namreč ogromno, omogočajo pa stvari, ki jih v analognem svetu niso mogli sanjati niti največji mojstri.

 

Sliši se enostavno, a zadeva čisto preprosta vsekakor ni. Tako kot je imel svoje posebnosti analogni svet, jih ima tudi digitalni. Poleg tega pa tudi v digitalnem svetu velja, da potrebujejo fotografije velikokrat dodatno obdelavo, posebej v primeru, ko od nje zahtevamo nekaj več kot le spomin na pihanje svečk ob rojstnem dnevu. Zahtevnejši fotografi bodo tudi v digitalnem svetu fotografije dodatno obdelovali. Le da je takšna obdelava sedaj neprimerno enostavnejša od tiste, ki smo je bili navajeni iz analognega sveta. Orodij za obdelavo je namreč ogromno, omogočajo pa stvari, ki jih v analognem svetu niso mogli sanjati niti največji mojstri. Takšna obdelava pa zahteva tudi precej znanja in izkušenj, le da te niso povezane s kemikalijami, osvetlitvami in podobnim, ampak s poznavanjem programske opreme.

 

A tudi če poznamo PhotoShop, PaintShop Pro in podobne izdelke do potankosti, nam to ne bo kaj dosti koristilo, če nimamo ustrezne strojne opreme, ki mora biti poleg tega še dobro umerjena. Umerjena? Da! Vsakdo, ki je kdaj natisnil kak barven  dokument je ugotovil, da to, kar je na papirju, ni enako temu, kar vidi na zaslonu. Zato je potrebno imeti celotno verigo dobro umerjeno. To pa zahteva precej znanja in tudi kakšno investicijo v strojno opremo. Posebej še, če bi radi recimo digitalizirali svojo analogno zbirko fotografij. Te je namreč najprej potrebno zajeti z optičnim preslikovalnikom (skenerjem), jih obdelati s programsko opremo in nato natisniti. In če ta veriga naprav med seboj ni dobro umerjena, bodo rezultati porazni. Sistem pripraviti do tega, da je to, kar je na analogni fotografiji, videti enako na zaslonu, je včasih prava umetnost, ko pa se vse skupaj poveže še z izhodno enoto, kot je tiskalnik, pa je stvar še toliko bolj zapletena.

 

 

Iz prehoda od analogne v digitalno temnico pa ne moremo brez poznavanja sprememb, ki se danes dogajajo v fotografiji. Na predavanju smo spoznali, do kje je digitalna fotografija še fotografija, oziroma, da fotografija kljub digitalizaciji še vedno ostaja fotografija.

 

 

Na predstavitvi je bilo možno v praksi preizkusiti zmogljive računalnike, vrhunske NEC zaslone in Canon Photo tiskalnike.

 

 

Veljko Jukič je predstavil Najnovejšo HDV video kamero Canon XL H1.

 

In prav zato je bila na pobudo e-Fotografije, konec novembra v Mariboru organizirana delavnica, ki sta jo pripravili podjetji RoLAN d.o.o in Canon Adria, njen naslov pa je bil “Digitalna temnica”. Na zelo dobro obiskani prireditvi sta predavala Veljko Jukič o digitalnem video in Matjaž Intihar, ki je zbranemu občinstvu predstavil sodobne trende tako fotografije kot tudi izdelave fotografij na papir. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi najnovejše Canonove izdelke. Prireditev je bila izredno dobro obiskana kar kaže na to, da je zanimanje za sodobne fotografske tehnologije še kako veliko.

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com