Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

Canon EF 85mm f/1.2 in f/1.8 - Preveč dobrega škodi

30.03.2007 20:03

To ni test kateregakoli objektiva, omenjenega v tem članku. Če je to tisto, kar vas zanima, lahko takoj nehate brati, ker ne boste izvedeli nič za vas zanimivega.

 

Pred časom sem naredil par fotografij s Canonovim objektivom EF 85/1,2 L USM. Njegov manjši brat, EF 85/1,8 mi je strašno dobro poznan. Konec koncev je to moj najljubši objektiv – majhen, lahek, solidno izdelan, optično dober, ozadje pa zamegli tako lepo, da človeka prav prime, da bi namenoma zgrešil fokus. In vse to za kakih 350 EUR.

 

85/1,2 pa je čisto druge sorte beštija – ogromen, težak, odlično izdelan in z optično kakovostjo, ki že meji na fetišizem. Je pa vse prej kot poceni, saj vas bo olajšal za kakih 2000 EUR. Kar je v slovarju podano kot antonim za »malo«.

 

In čeprav sem osebno mnenja, da pri večini objektivov, ki stanejo več kot kakih 1000 EUR, človek za vedno večji vložek denarja dobiva zmeraj manjše izboljšave v kakovosti, sem še vseeno mnenja, da je ta objektiv vreden vsakega centa. In zadnje čase sem cente služil s prevodi iz Engrisha, jezika, ki ga govorijo izključno na Japonskem in ki na prvi prisluh zveni kot angleščina, a je dejansko japonščina z angleškim besednjakom. Drugače povedano, v zadnjem času sem doživel nadpovprečno veliko možganskih krvavitev.

Pa vendar me ta objektiv niti malo ne zanima. In ob tem je treba pripomniti, da je avtor tega članka vsaj nadpovprečno navdušen nad svetlečimi igračkami, tako kot večina ostale moške populacije.

 

Zakaj ne? Konec koncev je to le fantastično oster objektiv s hitrim USM ostrenjem, zaslonko, ki je dovolj ogromna, da vam lahko scvre mrežnico, če objektiv usmerite v kako ne preveč rahitično svečo in huhmnjano, saj če tako pomislim, niti ni tako strašno drag.

Ma ja, zadeva je taka: Zame je prva postavka pri nakupu objektiva uporabnost. Če je optična kakovost dovolj dobra, potem je nakup odvisen predvsem od tega, koliko je verjetno, da bom objektiv dejansko vlačil s sabo, koliko je verjetno, da bom naletel na motiv, ki bo zahteval vse od tega objektiva, in ali je tak motiv res nemogoče spodobno zajeti s kakim drugim objektivom.

In zato je 85/1,8 zame tako čudovit. Optično je več kot dovolj dober. Je lahek, tako da ga lahko nosim naokrog, ne da bi se bal, da bom čez dve leti ves dohodek preusmerjal h kiropraktiku. Poleg tega je to teleobjektiv, ki ga nosim s sabo, če se mi ne da nositi 70-200/2,8 L IS.

Po drugi strani pa je 85/1,2 čisto zgrešen. Optično je zame povsem predober, poleg tega pa njegova teža znaša skoraj 2/3 teže 70-200/2,8 IS. In no, če že moram po svetu vlačiti tako težo, rajši vzamem s sabo precej bolj fleksibilen zoom objektiv z zame še zmeraj povsem sprejemljivo optično kakovostjo.

 

Ampak to je samo moj pogled. Vso opremo, ki jo rabim za določen dogodek, nosim s sabo, tako da mi sploh ni vseeno, koliko stekla, plastike in kovine mi ukrivlja prezgodaj izrabljeno hrbtenico. Poleg tega rad delam fotke, ki šumijo, so malce zamaknjene in imajo odločno preveč kontrasta.

 

Po drugi strani pa, ej, da sem studijski fotograf! Tri dni bi čakal pred trgovino v šotoru pri sibirskih temperaturah, vmes bi še malo klošaril, ukradel kako malenkost in prodal par ne pretirano pomembnih organov. Ja, tako dober objektiv je to. Samo zame je čisto neprimeren.

 

Kot sem že na začetku omenil, v tem prostem spisu kakovost posamičnih objektivov ni omenjena na način, ki bi vam lahko koristil pri izbiri. Poanta je v tem, kaj je primerno za nekoga. Nikar, ampak res nikar, ne stopite v trgovino in kupite najboljšega objektiva, ki ga imajo. Kupite tistega, ki vam najbolj ustreza. Če vam dam primer - boste delali družinske fotografije v parku čez dan, pa rabite teleobjektiv, ker vam mladež prehitro pobegne? Kupite 70-300 IS, ne pa 70-200/2,8. Ne bodo vas bolele roke, hrbtenica bo pela radostne pesmi, otročaji se bodo razposajeno igrali, ker se oče ne bo drl »NE SE MI DOTIKAT TEGA PREGREŠNO DRAGEGA OBJEKTIVA!«, oče bo precej boljše volje, ker mama ne bo jezna nanj, ker je kupil omenjeni pregrešno dragi objektiv, mama pa bo vesela, ker bo lahko vsaj del tega denarja porabila za stvari, ki imajo v sebi precej manj stekla in kovine, pa zato toliko več raznovrstnega blaga. V splošnem boste na svojih povsem dovolj dobrih družinskih posnetkih imeli precej več nasmeškov.

Ni nujno po specifikacijah najboljša stvar na tržišču najboljša za vas. Nedvomno ima Ferrari boljše pospeške od cenenega japonskega avta, ampak med vožnjo po Ljubljani tega ne boste nikdar opazili, poleg tega pa vas bo ves čas skrbelo, kaj bo, ko se bo kaka trola malce naslonila na vas.

 

Predvsem pa si ne želite postati športni fotograf. Ti ljudje namreč rabijo vso tisto opremo, ki jo nosijo naokrog. Vojaški piloti se ob izstrelitvi s katapultnim sedežem skrčijo za približno 2 cm. Športni fotografi se za toliko skrčijo v enem letu nošnje vseh tistih ogromnih objektivov.

Jože Svetičič

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com