Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.foto-klik.si/
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

Brezzrcalni sistem CSC / Prihaja evolucija ali revolucija

20.08.2018 10:49

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

V prejšnjih člankih o brezrcalnih kamerah (kaj izbrati / nasveti) sem vedno podajal tezo. Dokler ne bosta Canon in Nikon konkurenčno vstopila v sistem kompaktnih sistemskih kamer (CSC), ne bomo vedeli kam bo šel njegov razvoj. Do sedaj sta oba proizvajalca ščitila svoj sistem DSLR, kateremu pa je težko še kaj revolucionarnega dodati.

Kar nam kažejo že znane informacije na spletu, za Nikon predvidevam. Prihaja odlična tehnološka evolucija za trenutno ponudbo v sistemu CSC. Obenem evolucija v kakovosti zapisa, ki presega sedanjo v CSC/DSLR 35mm formatu in večja revolucija za Nikon uporabnike. Profesionalna (hitra) fotografija bo ostala na kamerah DSLR, v glavnem samo še zaradi AF delovanja. Za vse druge potrebe fotografov, bo odločitev za kamero DSLR ali CSC želja posameznika.

Nikon je za 23. avgust, uradno najavil predstavitev kamere CSC sistema polnega formata. Canon še ne. Toda najkasneje do prvega dne Fotokine, 26. septembra, bodo tudi njihove karte odkrite. Lahko celo, da bodo predstavili samo nove DSLR in bodo s CSC še počakali. Kaj pa, če bodo kot leta 1987 stopili na povsem novo pot in nadaljevali samo še s kamerami CSC?

 

Digitalni sistem CSC se je predstavil

Leta 2007 je glavni Panasonic razvojni inženir fotopodročja Michiharu Uematsu, prišel v Oslo, v DIWA laboratorij za preizkus fotoopreme (članek: Panasonic obiskal DIWA Labs), katerega član sem. Predstavil je njihove prototipne kamere brez imena in vedenja zakaj so namenjene. Ob pregledu večje kamere vidim, da ima izmenljiv objektiv in novost, elektronsko iskalo kot v prvih hibridnih kamerah iz leta 2004 (članek: Hibridne kamere / Digitalni klub »8 milijonov«).

G. Uematsu se ni mogel izogniti vprašanju kako, da v kameri, ki izgleda kot DSLR ni "pravega" iskala. Na koncu smo lahko odvili še objektiv in, ja, ni bilo zrcala, prizme, niti zaklopa. Poudaril je, čez čas bodo imele vse kamere samo še EVF iskalo. To je bil moj prvi stik s kamero sistema CSC, ki mi kot danes še vedno podaja dvom, da bo EVF iskalo zamenjalo prizmo v vseh fotokamerah.

Lani sva z g. Michiharu Uematsu ponovno razpravljala o novih možnostih sistema CSC.

 

Panasonic je oktobra 2008 s kamero G1 kot prvi predstavil CSC kamero in presenetil. Kakovostno kompaktno ohišje, tipalo iz sistema 4/3 in možnost menjave objektiva.

Ni pa bilo zrcala, medlice in prizme. Pridobili so krajši prostor med zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), zmanjšali objektive, velikost ohišja in težo. Na trg je prišel sistem kompaktnih sistemskih kamer, katerega še danes kopirajo tudi drugi. Vsi razen Canon in Nikon, so bili primorani narediti nekaj novega, drugačnega, saj sta povsem prevzela razred DSLR.

Olympus je oral ledino večjega bajoneta zaradi možnosti telecentričnega vpada svetlobe na tipalo. Leta 2003, ob predstavitvi E sistema, smo si dodobra izmenjali mnenja kako naprej.
(Intervju z vodilnimi možmi projekta Olympus E-1)

 

V svetu kamer CSC podjetja Fujifilm, Olympus, Panasonic, Sony, niso imeli kaj izgubiti. DSLR sistem so hitro odmislili. Njim kamere CSC ne skačejo v zelje, kot je to primer pri Canon, Nikon. Danes?

 

Kamere CSC danes (avgust 2018)

Če pogledamo zmogljive kamere CSC na trgu, nudijo obilo elektronskih tehničnih rešitev. Sony je sistem CSC pripeljal celo v visoko profesionalno fotografijo. Njihove kamere s tipali polnega formata Alpha 7 in 9, imajo trenutno kar 30% tržni delež med vsemi kamerami s 35mm tipali. V prvih šestih mesecih so prodali več polnoformatnih kamer kot Canon ali Nikon. Res, da so Canon in Nikon kamere že nekaj časa na trgu in so leto, dve prej imele večje deleže, Sony pa je bil sedaj z novostmi v ofenzivi. Toda, vrag je odnesel šalo. Konec je ščitenja kamer DSLR, treba bo tudi pri velikih dveh sprejeti odločitev in resno pokazati kaj zmoreta. Treba je tudi vedeti, da čeprav sta Canon in Nikon najbolj prepoznavna in močna v profesionalni fotografiji, ni malo fotografov, ki si enostavno ne žele njihovih fotokamer.

Vsi glavni ponudniki fotokamer CSC, so v teh letih spoznali, da majhnost ohišja ni prednost in so kamere višjih razredov povečali do mer kamer DSLR. Dobro držanje kamere v roki je za fotografa velikega pomena. In ne samo velikost, kamere DSLR imajo še lep kup prednosti. Le prava revolucija v sistemu CSC, ki bo približala dobre lastnosti kamer DSLR, lahko naredi njihov hiter konec.

Vse kamere preizkusim na FotoPOTEPih (združeni članki vseh testov). Vedno imam s seboj dve, tri kamere različnih proizvajalcev in razredov. Iz izkušenj vem, katera mi za katere motive najbolje služi, oziroma do kje mi bo še odlično služila. Področje, kjer CSC fotokamere zame še nimajo prave konkurenčnosti proti DSLR, je čist in oster pogled na motiv brez utripanja, zamika, ali čudnih lis, ko se uporabi polarizacijski filter. Prav EVF iskalo je tisto, katero mene osebno moti.

AF v hitrih in svetlobno težkih pogojih ter ob možnih motečih elementih se še ne more kosati s tistim v DSLR. Tu je še avtonomnost baterije, katero dobro troši prav EVF iskalo.

Seveda. Lastnik enega ali drugega sistema, lahko stvari vidi drugače kot, če neodvisno uporabljaš v preizkusu enega in drugega. Vse, dokler je govora o hobi fotografiji ali statičnih motivih razlike sploh niso velike. V takih primerih imajo tudi kamere CSC svoje prednosti.

Kako žal mi je bilo, da sem močan teleobjektiv vzel s seboj na FotoPOTEP Aljaska, samo za brezrcalno kamero. Mnogo bolj kot sopotniki z DSLR sem se trudil dobiti ostre posnetke. Ta motiv sem že izgubil, žal je neoster.

 

Opazne razlike vidimo takrat, ko rabimo brez dileme zajeti tehnično odličen posnetek. V praksi so težave povezana z EVF iskalom in širokim območjem delovanja tipala za sliko. Iz tipala se slika prenaša na EVF. Ko želimo prožiti, mora kamera zmeriti svetlobo in ujeti fokus, seveda spet s pomočjo tipala za sliko. Nato se mora tipalo v celoti izprazniti vseh električnih nabojev in šele takrat lahko pride do zajema slike. Tu je še pregrevanje slikovnega tipala zaradi stalnega delovanja, kar zopet nekaj doprinese k kakovosti slike. In krog se vseskozi ponavlja.

Za fotografe želenega in vajenega hitrega ter natančnega dela s kamero DSLR tako ne gre. Posebno tipalo za fazni fokus ima še vedno veliko prednost pred sistemom, ki deluje preko tipala za sliko. Sicer so kamere CSC že prišle do visoke tehnološke stopnice. Sam jih uporabljam na potovanjih v 80% glede na kamero DSLR. Le pri športno/reporterski fotografiji, oziroma tam, kjer je hitrost in predvsem natančnost zajema ključnega pomena ji še manjka za več.

Kdaj bodo kamere CSC šle še stopnico višje? Ni dileme. Mehanika kot zrcalo in medlica, se mora enkrat umakniti novostim, ki lahko doprinesejo k enostavnosti delovanja ter manjši celoti sistema. Tu mislim, da bi na nek način lahko še vedno ostala prizma, ki bi rešila težave EVF iskal. 

Olympus je že leta 2001 v kameri E-10, prikazal sistem istočasnega prenosa svetlobe na tipalo in v iskalo preko prizme. Kamera ni imela izmenljivega objektiva.

 

Meni osebno EVF in koncentracija na delovanju svetlobnega tipala še ni prava pot?

Sony je s svojimi SLT kamerami blizu, vendar je svetlobni jašek prenešen iz DSLR kamer. Celoten sistem ni dovolj konkurenčen klasičnim kamer DSLR in Sony je dal več poudarka na uspešnem sistemu CSC.

 

Evolucija ali revolucija sistema CSC?

Že v članku (Sistemske kompaktne kamere (CSC) in njihov začetek) sem pojasnil dvom, da je sistem CSC že dokončno tak kot je. Če Canon in Nikon, kot največja ponudnika naprednih fotokamer še nista potegnila močno smer v svet brezzrcalnih kamer, se bo v ozadju nekaj zgodilo. Na to me pelje več poti. Nikon je naredil revolucijo leta 1959 s sistemom F. Kdor je želel biti močan v svetu napredne in profesionalne fotografije je moral slediti njihovo pot.

Canon je leta 1987 z EOS sistemom in drugačnim AF načinom delovanja, AF evolucijo spremenil v revolucijo (članki: Avtomatsko ostrenje (AF) – Zgodovina). Vsi so ga morali slediti in njihova pot je še danes prava. V digitalnem svetu je Canon naredil spremembo. Iz CCD tipala je prešel na CMOS in uspel v prav prepričati tudi druge.

Med kamerami CSC sta tako Canon, kot Nikon trenutno prisotna simbolično. Nikon je celo močno izstopal z majhnim tipalom (sistem 1), Canon je svojo serijo M (kamere M sistema na trgu) dal na trg toliko, da so bili prisotni, nikakor ne povsem konkurenčni.

 

 

Nikon - nov vstop v CSC sistem

Nikon ima 23. avgusta najavo nove kamere sistema CSC. Po prvih uradnih še močno zatemnjenih slikah je že vidna novost. To je bajonet (nastavek za objektiv). Glede na to, da so kontakti zdaj vidni iz prednje strani in niso več na robu bajoneta, da vedeti, da se bodo odločili za lastno revolucijo. Bajonet F, ki jim je odlično služil vse od leta 1959, se je v AF dobi, predvsem pa v digitalni pokazal kot slabost. Nikon je pač stavil na kompatibilnost vseh F objektivov, čeprav je ta kompatibilnost bila z novostmi vse bolj usmerjena sama na to, da si lahko na kamero nastavil objektiv. Vse bolj starejših serij so bili, manj funkcij je bilo delujočih.

Odprtina na Nikon kamerah DSLR je za polnoformatne objektive premajhna, da bi lahko naredili kakovostne objektive z večjo svetlobno močjo in, da bi žarki padali dovolj telecentrično na tipalo. Obenem so imeli najdaljšo globino svetlobnega jaška, kar pri sodobnih objektivih predstavlja še večji izziv. Ogromno znanja, razvoja in denarja morajo vložiti, da zagotovijo kakovost objektiva na njihovem DSLR sistemu.

Glede na že videne skice patentov in govorice, bo Nikon imel tako kamere APS-C, kot polnega formata. Kako bo šel vrstni red ponudbe na trgu in v kakšni širini, se do 23. avgusta ne bo vedelo.

Patenti povedo marsikaj. Ni pa rečeno, da bo vsak zaživel v praksi. Nikon je letos podal patent na zložljivi objektiv za CSC kamero, z vgrajenim centralnim zaklopom. Predvsem pri objektivih se predvideva več novosti pri korigiranju leč.

 

Videno je tudi, da je razdalja med objektivom in tipalom kratka, kar pomeni, da vsaj zame ne bo prikazane revolucije, t.j. da bi se izognili EVF iskalu.

 

 

 

 

 


Po dveh skicah 24mm f/1.8 objektivov je vidno, da so že patentirali objektive tako za APS-C, kot FX format.

 

Bajonet bo povsem drugačen kot smo ga poznali do sedaj. In tu bo za Nikon prava revolucija, da po letu 1959 predstavijo novost, ki bo lahko več dala predvsem v kakovosti.

Krajša bo oddaljenosti zadnje leče od tipala in lahko bo večja zadnja leča, ki bo zagotovila telecentričnost, t.j. direktno padanje svetlobe tudi na robove tipala. Patentna slika spodaj predstavlja objektiv 52mm f/0,9.

Večja odprtina omogoča tudi več prostora za tipala in s tem možnost uporabiti sistem stabilizacije preko tipala. Nekateri na prvih zatemnjenih slikah merijo vse mogoče in delajo primerjave. Recimo velikost prožilca in odprtina bajoneta. Izgleda, da bo novi bajonet premera več kot 50mm.

V skici je viden konverter za F objektive, ki potrebujejo daljšo razdaljo od tipala. V njem je narisano polprozorno ogledalo, ki na zgornji del pošilja svetlobo v posebno tipalo. Lahko je za zajem slike in se slikovno tipalo ne izkorišča za predogled slike. Lahko je fazno AF tipalo, kot ga poznamo v kamerah DSLR. Tak konverter ima že Sony in s tem se izognemu slabostim ostrenja preko slikovnega tipala.

Nikon patent za njihov način faznega fokusa z dvojno točko na tipalu.

 

No prijavljeni patenti eno. Ni rečeno, da bo vse povsem tako, ali da se bo vse tu videno predstavilo že takoj na začetku.

Ker bo Nikon predstavil vse skupaj že čez par dni (23. avgusta), se bom tu z zapisom ustavil. Predvidevam le to, da bodo sledili že znanemu, z nekaj samosvojimi novostmi. Vsekakor bo nov večji bajonet in tehnologija, kateri je temelje postavil Panasonic s kamero G1 z EVF iskalom vred. Panasonic/Olympus micro 4/3 sistem ima 2X manjše tipalo od polnega formata, bajonet pa je širši od Nikon F. S tem so zagotovili objektive z visoko svetlobno močjo in telecentričnost padca svetlobe tudi na rob tipala. Torej, Nikon bo z večjim bajonetom lahko zagotovil visoko kakovost, katero na DSLR ne morejo več in večjo svetlobno moč objektivov.

 

Canon - nov CSC pristop?

Tu se še lahko postavi vprašaj. Bodo ali ne bodo že letos predstavili nove kamere CSC? Bodo brezrcalne, ali bodo imele sistem iskala s prizmo namesto EVF?

Če je Nikon že dodobra zapolnil prostor v visokem razredu kamer DSLR z D5, D500, D850 in D750, mora Canon predstaviti še novo 7D in 5D. Bi se izšlo predstaviti novosti v obeh sistemih? Bodo še naprej največji proizvajalec fotokamer? Bomo videli!

Canon je podjetje, ki je glede predstavitve večjih novosti vedno konzervativno. Ali veste, da so po številu registriranih patentov na svetu vedno drugi do četrti. Ti jim kasneje prinašajo lepe dobičke.

Oziroma, ko se oni odločijo pokazati nekaj več, naredijo to kasneje, premišljeno, drugače in drugim, ki so že na trgu močno prekrižajo načrte. Bi tako lahko bilo tudi pri kamerah CSC?

Najbolj so konkurenci pokazali svojo tehnološko moč leta 1987, s predstavitvijo sistema EOS. Povsem so zamenjali bajonet (že takrat naredili širšega) in vsi so govorili, da se to ne bo izšlo, saj stari FD objektivi niso več kompatibilni. Le kdo bo Canon še resno vzel?

Toda v nove objektive so edini dodali motorčke za AF v objektiv in ne v ohišje (članek: Foto tehnika skozi čas / Čas novosti in streznitve), pa čeprav je dražje v vsakem objektivu imeti motorček. A kakovost in hitrost fokusa jim je dala prav. Že od prvega EF objektiva je v njih elektronsko krmiljenje zaslonke.

Minolta je v AF sprva močno prevladovala. Več kot leto je bil v AF Canon s kamero T80 samo zraven. Čez dve leti je edini pokazal drugačno, a še danes pravo in pri vseh drugih uporabljeno pot AF sistema. (Članek: Zgodovina AF)

Ko je Minolta leta 1986 že predstavila TTL AF sistem z motornim prenosom preko kamere, nam je Canon še vedno nudil samo tehnologijo AF ostrenja preko objektivov in kamere T80. Fotografi so bili močno začudeni, da so Minolta, Nikon, Pentax, Olympus kamere že imele naprednejšo tehnologijo. No leta 1987 je Canon z novimi EOS kamerami in sistemom EF objektivov za več kot desetletje prehitel konkurenco.

 

Vsa konkurenca se je samo še lahko spogledala, zaradi patentov pa niso mogli v novosti. Nekdaj vsaj 20 proizvajalcev kamer SLR se je skrčilo zgolj na nekaj ponudnikov. Prvi od velikih, je zaradi AF s SLR kamerami zaključil Olympus. Kmalu je bila v težavah Minolta, ki je prva predstavila AF.

Canon je kmalu dodal še eno patentirano novost, t.j. stabilizacijo slike IS in zgodilo se je nemogoče. Nikonu, ki je vedno imel 90% trga pro fotografov, so povsem prevzeli primat. Če ne bi v 90-tih japonsko ministrstvo za gospodarstvo prisililo Canon, da odpre patente za druge, bi v SLR odstopil tudi Nikon. Danes bi bil fotografski tehnični svet drugačen.

Torej, včasih se splača iti čez daljši ovinek in kasneje vse prehitiš. 

Ko smo v digitalni dobi mislili, da je CCD tipalo v večji prednosti glede kakovosti tudi v kamerah DSLR, je Canon le to zamenjal s CMOS tehnologijo in jo razvil do visoke uporabne vrednosti. Cenejšo in energijsko manj požrešno tehnologijo CMOS, danes, uporabljajo vsi.

 

Bo pri kamerah CSC podobno? Canon zopet čaka. 

Mehanski elementi, ki so dvignili vzpon kamer SLR, zrcalo, medlica in prizma, naj bi bili po Olympus, Panasonic, Sony, Fujifilm, cokla sodobne digitalne kamere. Tipalo in elektronske komponente, ter algoritmi so že dovolj hitri v zajemu, izračunu in prenosu, da klasičnega iskala in AF posebnega tipala ne potrebujemo več. Vendar! V praksi temu še vedno ni povsem tako. EVF iskalo je v primerjavi s klasičnim iskalom povprečno in troši energijo.

CSC svet se bo po moje slej kot preje spremenil. Zakaj imeti iskalo EVF, če imamo lahko prizmo in klasično iskalo v katerem je poceni zrak, steklo in ne draga, danes že štiri milijonska tehnologija EVF iskala.

Lahko, da se bo kmalu zgodilo nekaj zelo pozitivnega za ta razred kamer, kot za nas uporabnike.

Pri Canon bi bilo povsem možno, da sploh ne bi več predstavili novih kamer DSLR in se z novo tehnološko drugačno tehnologijo brezrcalnih kamer, osredotočijo samo na njih. Kot že omenjeno. Čez noč so prešli na EOS sistem na AF s povsem novim bajonetom. 

Kot sem omenil že v zgornjem uvodu. Za hobi fotografijo in tiste, ki vidijo v EVF prednosti, lahko tako tudi ostane. Vendar za že omenjene hitre motive in tam, kjer posebni AF modul še ima prednosti, tako ne bo šlo. (članek: AF kako deluje)

Levo prikaz zajema svetlobe za kontrastni AF preko slikovnega tipala in ena izmed rešitev dopolnilnega faznega (hibridnega) načina AF. Desno samostojni AF modul v kamerah DSLR, ki deluje na principu faznega AF.

 

EVF enostavno ne more biti alternativa za vse. Klasično iskalo ima še svoje prednosti in EVF bi bil marsikje korak nazaj.

Canon ima dva patenta, ki kažeta enostavnost iz že znanih sklopov, kot možnost uporabe v CSC sistemu. CSC ne pomeni brezrcalana kamera kot jo večina poimenuje pri nas, ampak "kompaktna sistemska kamera". Pa naj ima zrcalo ali ne. Bistven je element krajše razdalje med objektivom in tipalom (svetlobni jašek).

V letih uporabe kamer iz CSC razreda smo že videli, da imajo kar nekaj naprednih in zelo želenih lastnosti. Predvsem manjše ohišje in objektivi so mnogim prva odlična vrednost.

No, nove kamere CSC višjega razreda so že velikosti kamer DSLR. Velikost je prednost za držanje in umiritev tresenja. Predvsem, ko imamo na kameri malo večji objektiv, je manjše ohišje slabost.

Tudi iz pogleda hitrosti dela (ne posnetkov v sekundi), ne moremo reči, kamera CSC je lahko za vse profesionalna reporterska kamera. Je odlična kamera za svoj namen in z nekaj pomanjkljivostmi za tiste, kateri iščejo lastnosti kamer DSLR. Olympus OM-D, Panasonic G, Fujifilm X-T, Sony Alpha, so kamere, katere me spremljajo na vseh mojih FotoPOTEPih. Za tisto več predvsem v smislu AF, imam s seboj vedno še DSLR. Žal nekatere stvari na določeni točki ne gredo skozi. V testih na primerih to vedno podkrepim z rezultati.

Rešitve, da bo sistem CSC v bližnji prihodnosti še bolj potegnil črto čez kamere DSLR so tu!

Prva je že ta, da so sistem ostrenja preko tipala že močno pohitrili (Članek / Avtomatsko ostrenje - Kako deluje?). Kamere DSLR imajo še manj prednosti, oziroma pri novih kamerah lahko, da dobimo hibrid med CSC in DSLR, ter da bo povsem vseeno kako kamero poimenujemo. Uporabljali bomo tisto, ki nam bo za naš način fotografiranja kar najbolje služila.

Prav rešitev, ki je namenjena kameram naprednega in PRO razreda je ta, da ob pogledu na motiv še vedno uporabljamo medlico (zeleno), premikajoče zrcalo, tipalo in prizmo. Torej hitrost in oster pogled na motiv. Obenem imamo lahko AF delujoč enako kot sedaj pri kamerah DSLR, da je za zrcalom še manjše zrcalo, ki svetlobo odbija na tipalo. Ali pa imamo AF v prizmi, podobno kot sedaj senzor za merjenje svetlobe. Na ta način pridobimo večje, trpežno ohišje z odličnim pogledom na motiv, kot ga imamo preko naprednih ali PRO kamer DSLR, in zaradi tipala, ki je bližje objektivu kakovostnejše in svetlobno še močnejše objektive.

Druga možnost je, da imamo v svetlobnem jaušku rezano polprosojno steklo. Del slike se odbije v iskalo, del na tipalo. Ta sistem poznamo že od kamere Canon Pellix (1965) in profesionalne EOS 1 Rs (1999). Leta 2001 je Olympus v kameri E-10 že imel podobno rešitev. Tudi Sony s polprozorno folijo v njihovih kamerah SLT, v katerih pa je še vedno EVF iskalo, saj folija še ne odbija dovolj svetlobe, da bi bila vidna odlična slika v klasičnem iskalu. Torej znane tehnolgije na malo drugačen način prihajajo v CSC sistem.

Tu je še en patent za kamero CSC, torej kamero z večjo bližino objektiva do tipala. Vendar s to razliko, da imamo na voljo še vedno "pravi" fazni fokus v spodnjem delu preko posebnega tipala, kar kaže na ohišje za vse, ki žele odzivnost kot jo nudijo profeisonalne kamere DSLR. V zgornjem delu je možnost za klasično prizmo, saj je prostor spodaj za polprozorno zrcalo ali za EVF zaslon.

 

Patenti

Vse tri zgornje patente je zaščitil Canon, ki ga kar še ni, da bi si odrezal večji CSC kolač. V celotni dobi kamer CSC so predstavili le majhne modele serije M, ki so še zdaleč prava konkurenca Olympus, Panasonic, Fujifilm, Sony.

Ker ima CSC svoje prednosti, kupce, verjamem, da tudi pri Canon še kako razmišljajo o novih možnostih zaslužka in obstati vodilni po količini kamer, kot objektivov.

Da pri Canon konverterji za EF objektive za CSC kamere niso neznanka, kaže naslednji patent. Konverter za kamero CSC, nam omogoča premik tako po horizontali, kot vertikali. Torej Tilt/Shift funkcija za vse EF objektive na kameri CSC.

Canon 16-28mm f/2.8 za CSC APS-C.

 

Ne verjamem, da pri Canon samo tako za hobi razvijajo in patentirajo. Novosti znajo biti kmalu na trgu. Letos je Photokina. Proizvajalci stavijo na razred brezzrcalnih kamer, zato bo najbolj opazna predstavitev bazirala na njih. Bodo res še govorili "brezzrcalne" kamere, ali bo treba povsem uporabljali kratico CSC (kompaktne sistemske kamere), ker bo neko zrcalo/prizma še vedno v kameri.

 

Zaključek

Po videnem na slikah in skicah patentov, lahko vidimo da se bo že 23. avgusta predstavila Nikon kamera, ki bo naredila evolucijo CSC sistema. Več predvsem na ohišju, saj Nikon ve kaj je ergonomija, kar pri dosedanjih kamerah CSC nekako improvizirajo. Več na kakovosti zapisa, saj večji bajonet doprinese možnost večjih leč in s tem že omenjenim telecentričnim vpadom svetlobe na točke tipala. Mogoče bomo dobili z novim krepko večjim Nikon bajonetom kakovost srednjeformatne Fujifilm GFX 50s, s tipalom polnega formata.

Če pri Nikon ostaja EVF bo zanimivo sledeče. Nikon je že pri kamerah DSLR rešil kakovost s pomočjo Sony tipal, ko njihov lastni LBCAST produkt ni uspel. Tudi v CSC bo uporabljeno Sony tipalo, obenem lahko Sony EVF, če bo vgrajena stabilizacija slike preko tipala, kdo ima patent? Po Minolti (Dimage A1 - test), ga je prevzel Sony.

Torej, je kot je vedno bilo. Nikon je bil vedno odličen v tem, da je izdelal vrhunsko ergonomsko ohišje, od drugih kupil najboljše delo in vse to natančno združil v celovito in odlično delujočo celoto. Recimo pri zaklopih ne eksperimentirajo, vedno vzamejo najboljše, to je Seiko.

Seveda, le stežka boste kje dobili zapis, da to niso lastni Nikon produkti. Pač strategija podjetja. In se ve, to ni nič narobe. Tudi za polet v vesolje ni vsega izdelala samo NASA. No pa smo spet tam. Nikon kamere gredo vedno v vesolje. Najbrž bomo tam kmalu videli tudi najnovejšo kamero CSC sistema.

Canon mi je druga zgodba. Veliko stvari razvijejo sami in jih tudi vgradijo v svoje kamere. Ni nujno, da so najboljše, so pa dovolj dobre da jih dajo v svojo opremo. Tako je tudi pri printerjih, kopirni tehnologiji, medicinskih slikovnih napravah...

Zato menim, da zna Canon zaradi dolgega čakanja na vstop med CSC kamere najvišjega razreda pokazati kaj drugačnega. Mogoče pa bo revolucija?

Če nič drugega, vsaj tisti EYE fokus sistem, ki nam je tako dobro služil v analogni EOS 3, naj nam dajo nazaj.

Canonov sistem ostrenja je bil prvič uporabljen v kameri EOS 5, novembra 1992. Ta sistem je bil še v kamerah EOS 50e, EOS 3 in EOS30 iz leta 2000 v kateri je bil nazadnje predstavljen. Zanimivo pa je, da je "Eye Controled Focus" še vedno skrit novodobnemu fotografu, torej tistimu, ki je v fotografski svet fotoopreme vstopil preko digitalne tehnike in tudi vsem tistim, ki smo ga že uporabljali.
Kako sistem deluje? V iskalu je IR dioda, ki odda žarek v naše oko. Od zadnjega dela očesa se odbije nazaj do celice, ki določi kje naj kamera ostri.

 

In kot sem že podal malo noro idejo. Kaj če Canon predstavi revolucijo sistema CSC in niti ne predstavi več novih kamer DSLR. Objektivi EF so preko konverterja lahko še vedno uporabni.

CSC sistem je vsekakor prihodnost. DSLR kamere bodo še nekaj let videne na vseh špotnih prireditvah in tam, kjer je potreba na najvišji kakovosti delovanja AF potrebna. Povsod drugod, bo CSC kamera z novimi rešitvami še kako uspešna. Ko se reši težave EVF iskala z višjo ločljivostjo in predvsem osvežitvijo vsaj 120 sličic v sekundi smo že blizu. Če se namesto EVF doda druga tehnološka rešitev še bolje. Obenem bi se rešilo še delovanje AF s samostojnim modulom in to je to. S tem lahko postane DSLR zgodovina.

 

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

 

 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com