Naročite se na enovice

http://www.e-fotografija.si/tecaji-delavnice-predavanja,1228.html
http://www.cyberstudio.si
http://www.olympus.si/site/en/c/cameras/om_d_system_cameras/om_d/e_m1x/index.html
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
http://www.foto-klik.si/
>

 

 

 

 

AIR04 - švicarska megaletalščina

25.11.2004 10:35

avtor: Črt Lopatič

Aluette III med prevozom novinarjev. Zaradi izredno majhne nosilnosti helikopterja so novinarjem očitno zabičali, da smejo s seboj vzeti le kompaktne digitalne fotoaparate.

 

Švica je ena redkih držav, ki svojo letečo konjenico radodarno pošilja na letalske prireditve širom Evrope, a hkrati sama ne prireja tovrstnih prireditev, ki bi po logiki recipročnosti lahko privabile ogromno nastopajočih letal iz tujine. Kot da bi nastope pred lastnim občinstvom ljubosumno čuvali za pilote rodne grude. A tudi pravila imajo izjeme - in v čast 90-letnici švicarskega vojnega letalstva ter 40- in 15-letnici obeh domačih akrobatskih skupin je bila izjema resnično izjemna.

Že mesece pred spektaklom je uradna internetna stran obljubljala marsikaj. Od za celinsko Evropo premiernega nastopa ameriškega "superseršena" (F/A-18F) do sestavin prigrizkov, namenjenih obiskovalcem. Pedantno. Še bolj kot kvaliteta pa je navdušila kvantiteta; Švicarji so privabili sedem akrobatskih skupin in množico tako imenovanih solistov - pilotov, ki nastopijo z enim letalom, in iz njega - osvobojeni omejitev formacijskega letenja - iztisnejo precej več.

 

 

Prototip Rafalea.

 

S hobijem bralcev tega prispevka v mislih naj nekaj besed namenim fotografiji. Na Air04 je bilo moč fotografirati v treh vlogah: akreditirani novinar, "spotter"  - izraz za ljudi, ki fotografirajo letala in/ali si zapisujejo njihove registracije in serijske številke - ali kot običajen obiskovalec. Ker so bile vstopnice za "spotterje", ki so imeli svoj hribček ob stezi, v trenutku razprodane, novinarska akreditacija pa je padla v vodo zaradi prepozne odločitve za obisk prireditve, nama s kolegom ni preostalo drugega, kot nakup običajnih vstopnic, kar je žal pomenilo tudi običajno prerivanje za dobre položaje: prvi prideš, prvi slikaš. Od skupno treh dni - en dan treninga in dva dneva uradne prireditve - sva s kolegom prvi dan preromala okoliške griče in našla tistega, nad katerim so izredno nizko obračala nastopajoča letala. Nauk: ne splača se vedno riniti tja, kamor gredo vsi, saj se zna zgoditi, da odkriješ položaj, s katerega ne slika nihče, pa še vstopnine ti ne zaračunajo. Preostala dneva uradne prireditve so griče zastražili vojaki, tako da je bilo plavanje z veletokom ljudi neizogibno ...

Tu velja opomniti na tri osnovne potrebščine za preživetje: stol, voda, pokrivalo. Nekoliko manj bistvene so še: kamera, (tele)objektivi, spominske kartice, baterije in stativ. Slednji mi zaradi hitrosti premikanja letal skoraj nikoli na služi za oporo, je pa priročna ovira gledalcem, ki bi sicer stegovali glave pred objektiv.

Air04 je bila druga letalska prireditev, na kateri sem slikal z digitalnim Canon EOS 300D. Ta kamera je za letalsko fotografijo kompromis, bolje rečeno spodnji minimum za nekaj uspešnih posnetkov. Omejitve so predvsem počasnost vklopa, odsotnost s palcem vrtljivega gumba za hitro kompenzacijo osvetlitve (quick control dial) in občasna muhavost samodejnega ostrenja. Človeka, vajenega EOS 50, je pač težko navaditi na nižje, počasneje, šibkeje. Drugo težavo je predstavljal objektiv, saj je Sigma 170-500 za delovanje na EOS 300D potrebovala menjavo čipa. Tega serviser ni imel na zalogi, dobava novega pa je trajala več kot mesec dni - seveda je bil takrat Air04 že mimo. Objektiv sem vseeno vzel s seboj in slikal pri popolnoma odprti zaslonki, saj je ob vsakršni drugačni nastavitvi kamera javljala napako. Odprtost zaslonke naj bo izgovor, zakaj fotografije niso tako dobre, kot bi lahko bile.

 

 

 

Tehnika fotografiranja letal z zemlje je precej podobna fotografiranju avtomobilskega športa. V nekaterih pogledih je celo preprostejša, saj se letala premikajo večinoma v eni ravnini - vzporedno z osjo steze. Kljub temu je dobrodošlo čim več vaje, saj je sledenje hitrim letalom, posebno pri daljših goriščnicah, dokaj zahtevno. Sam imam pri tem odprti obe očesi, tako da stalno primerjam obe sliki. Hkrati s prostim očesom spremljam tudi dogajanje okoli letala, kar še posebno prav pride pri fotografiranju nastopov akrobatskih skupin, ko prihaja do križanj, razhajanj in podobnih dogodkov. Ena osnovnih reči je tudi nadzor nad časom osvetlitve - pri propelerskih letalih in helikopterjih naj bo ta okoli 1/125s, sicer bodo kraki delovali zamrznjeno, kakor da se ne bi vrteli. Daljši časi osvetlitve dajo bolj dramatični efekt vrtenja, vendar gre tu za kompromis med ostro sliko in želenim efektom vrtenja. Vsekakor so letala v fazi vzletanja in pristajanja - ko imajo za sabo kaj drugega kot modro nebo - odličen objekt za vajo t.i. "panninga".

Čarobna beseda letalske (pa tudi kakšne druge) fotografije je predvidevanje. Smer vetra nam pove, kako bo letalo vzletalo in pristajalo (načeloma proti smeri vetra). Poznavanje programa akrobatskih skupin nas vnaprej pripravi na srečanja in razhajanja letal. S poznavanjem letališča lahko načrtujemo, kje in kdaj bomo imeli sonce za hrbtom. Več ko je predvidevanja, bolje je; vseeno pa naj bo na drugi strani tehtnice prilagodljivost in improvizacija. To daje, po mojih izkušnjah, najboljšo kombinacijo zanesljivosti in izvirnosti.

 

 

Švicarska 'druga liga' - Pc-7 Team, ki veliko pripomore promociji domačega proizvajalca letal Pilatus.

 

Še to: prihodnje leto obeta bogato bero kvalitetnih letalskih prireditev. Bližnji Rivolto (Italija) bo ob jubileju Frecce Tricolori gostil mnoge akrobatske skupine, avstrijski Zeltweg pa zna pregovorni obsežnosti dodati še spektakel ob upokojitvi tamkajšnjih prestreznikov.

 

 

Serija posnetkov enega najboljših: finskega demo pilota in "njegovega" F/A-18C. Na prireditvi so leteli trije primerki tega letala različnih uporabnikov, rivalstvo med piloti je bilo očitno.

 

 

Britanski Red Arrows. Fotografija je bila posneta med njihovim odhodom, saj na zadnjih sedežih sedijo tehniki in preostali "zemeljski" člani skupine.

 

 

Začetna in končna stopnička švicarskega pilota: Pc-7 in F/A-18C.

 

 

 

 

Dialog Harrierjev.

 

 

Lepo, vendar šestnajstice vidno izgubljajo atraktivnost, ki so jo imele še pred leti; letala nove generacije pač zmorejo več in bolje.

 

 

Švicarska patrulja.

 

 

 

 

Panning med pristajanjem.

 

 

Breitling Team je edina zasebna akrobatska skupina, ki leti z reaktivci.

 

 

 

 

 

 

Pokazal se je tudi F-15C.

 

 

Solo.

 

 

Nizozemci že nekaj let letijo z enako pobarvanim F-16, zato med njegovim nastopom fotografi malone pospravijo svojo opremo.

 

 

Še nekoliko pobliže.

 

 

Francoska eleganca.

$$PAGE$$

 

Belgijski F-16AM (MLU).

 

Čas, ko bo morala Švica zamenjati svoje lovce, se nezadržno bliža, zato so nekateri proizvajalci že predstavili svoje adute. Američani so pripeljali povsem novega F/A-18F.

 

Množica obiskovalcev in Casa-101 španske akrobatske skupine, v ozadju pa dim italijanskih Frecce Tricolori.

 

Air04 bo gotovo ostal v spominu s tem prizorom: unikaten prelet petih akrobatskih skupin.

 

Le kaj so njemu ukradli?

 

Španski vzlet v treh korakih. Opazite "kamermana"?

 

Oba prototipa Pc-21. Prikazala sta fenomenalno letenje v paru.

 

Mirage 2000 v vertikali.

 

Precizna sinhronizacija...

 

...in pri začetku loopinga.

 

Pa še dim imajo. Dimni generatorji in kemična sestava barvil so sicer največja skrivnost akrobatskih skupin.

 

Frecce med vzletom...

 

Le komu se ne bi smejalo z Breitlingovim kronometrom na roki?

 

Staro in mlado - prenos izkušenj z ročnimi signali.

 

Marljivi tehnik švedskega Team 60 pilotu bistri pogled na svet.

 

Švedi v elementu.

 

Eurofighter je dobro podkuril. Mu je v slovenščini ime Evrofighter?

 

Vzpon v šolski krog pred pristankom.

$$PAGE$$

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com