O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Po starih virih, sem podrezal o prihajajoči kameri Canon EOS R7 II. Sicer takih informacij nikoli ne jemljem kot dokončno resnico, dokler proizvajalec ne pokaže uradne predstavitve, a ko ti nekaj pride iz dovolj trdnega kroga, hitro vidiš, v katero smer gre razvoj. In prav pri tej kameri je smer že zdaj precej jasna. Canon naj bi jo že v osnovi peljal v smer fotografiranja divjih živali, še posebej ptic. To pa je področje, kjer APS-C format ni nikakršen kompromis, ampak pogosto prav tista prednost, zaradi katere fotograf sploh poseže po takem modelu.

Moram še enkrat dodati opombo. To še niso uradno potrjeni podatki. Za zdaj ni nobenega press release zapisa pod embargom, ni uradnega tehničnega lista, ki bi ga lahko odprl in rekel, to je to. Ko dobiš informacije dovolj zgodaj, je vedno tako. Včasih jih predstaviš med prvimi in se na koncu izkaže, da si bil zelo blizu. Včasih pa se kasneje pokaže, da je kakšna malenkost drugačna, da ima en vir eno številko, drugi pa drugo. To ni nič neobičajnega. Pri kamerah, ki še niso predstavljene, se zadnji trenutek spremeni še marsikaj. Zato te podatke jemljem kot zelo verjetno sliko nove fotokamere, ne pa še kot dokončno specifikacijo.

Kar sem dobil, je za moj občutek zelo zanimivo. Omenja se 40-milijonsko APS-C tipalo (zložljivo?), 30 pvs RAW zajema, hitrejši medpomnilnik, močno prepoznavanje motiva in zelo hitro branje podatkov iz tipala. Govori se tudi o tem, da naj bi bila kamera še bolj usmerjena prav v ptice in divjad. To se mi zdi logično. Že prva EOS R7 je bila ena tistih Canon kamer, kjer si hitro videl, da ni narejena za nek splošen odgovor na vse, ampak za fotografa, ki potrebuje hitrost, doseg in dobro ostrenje na motivih, ki ne čakajo.

Če bo novi model res prišel s 40 milijoni točk (ali kak milijon manj), je to za fotografiranje ptic in živali zelo zanimivo. Ne zato, ker bi bila sama številka tako pomembna, ampak zato, ker več ločljivosti v tem razredu pomeni še več prostora za izrez. In ravno tu je APS-C pogosto zelo doma. Ko si v naravi, ko je motiv daleč, ko ptica ne prileti ravno tja, kamor bi si želel, takrat vsak dodaten piksel pride prav. A še bolj kot sama ločljivost me zanima nekaj drugega. Kako hitro to tipalo bere podatke. Tu se pri taki kameri vse začne in vse konča.

Če bodo podatki o hitrem branju iz tipala držali, potem bo nova EOS R7 II naredila največji preskok prav tam, kjer se to v praksi najbolj pozna. Manj težav z učinkom zaporednega zaklopa, bolj uporaben elektronski zaklop, bolj mirna slika pri hitrem gibanju in predvsem občutek, da kamera dohaja motiv. Pri pticah v letu, pri živali, ki se za sekundo obrne proti tebi, pri športu, kjer se vse zgodi v trenutku, ni dovolj, da kamera samo hitro proži. Mora tudi pravilno izostriti, držati motiv in obenem ohraniti ritem zajema. In prav tu zna biti novia R7 II zelo zanimiva.

Omenja se tudi DiGIC Accelerator, precapture, nova kombinacija kartic CFexpress Type B in SD UHS-II ter nova baterija LP-E6P. Iskreno, prav ta dva podatka, kartica in baterija, mi povesta največ. Ko proizvajalec v tak razred kamere doda CFexpress, to skoraj nikoli ni zato, da bi vse ostalo ostalo enako. Takšna kartica pomeni, da želiš večji pretok podatkov, daljši neprekinjeni zajem, več resnosti pri hitrosti in verjetno tudi močnejši video del. Enako je z baterijo. Če pride zmogljivejša baterija, to ni kozmetika. To pomeni, da kamera potrebuje več energije, ker bo tudi zmogla več. In če povežem oba podatka skupaj, dobim zelo jasno sliko. Canon očitno pripravlja fotokamero, v kateri bo veliko hitrosti.

Tudi sama usmeritev v ptice me ne preseneča. To je pravzaprav segment, kjer lahko APS-C kamera danes zelo zasije. Mnogi si želijo več dosega, ne želijo pa takoj v najdražje objektive in največja ohišja. Prav tu je R7 vedno imela smisel. Dobiš navidezno daljšo goriščnico, manjše in lažje kombinacije ter fotokamero, ki je lahko zelo učinkovita na terenu. Če Canon to filozofijo zdaj še nadgradi z višjo ločljivostjo, hitrejšim branjem podatkov, boljšim medpomnilnikom in zmogljivejšim AF, potem zna biti EOS R7 II za marsikoga ena najbolj zanimivih kamer v svojem razredu.

Pri videu se omenja tudi 8K UHD, a tu sem sam še nekoliko bolj zadržan. Ne zato, ker bi bilo to nemogoče, ampak ker se pri takih zgodnjih informacijah najprej rad oprijemem tistega, kar se najbolj sklada z logiko izdelka. In logika tega modela je zame predvsem hitrost, ostrenje, odzivnost in delo z akcijo. Če bo video zraven še dodatno okrepljen, toliko bolje. A pri tej kameri me osebno bolj zanima, kako bo držala rafal, kako bo sledila ptici v letu in kako hitro bo tipalo prebralo podatke, kot pa to, katera video številka bo najbolj izstopala v prvi najavi.

Zato za zdaj na novi Canon EOS R7 II gledam zelo preprosto. Po vsem, kar sem dobil, ne prihaja samo naslednik, ampak kamera, ki bo še bolj jasno definirana. Ne za vse. Ne kot neka univerzalna sredina. Ampak kot fotokamera za tiste, ki hočejo akcijo, živali, ptice, šport in čim več odzivnosti v APS-C svetu. In to je pravzaprav dobra novica. Vedno mi je bilo bolj všeč, ko ima kamera svoj jasen namen, kot pa da želi biti všečna čisto vsem.

Za dokončno sliko bo treba še malo počakati. Verjetno bomo šele čez kakšna dva meseca vedeli vse popolne podatke. Takrat bo jasno, kaj od tega je dokončno ostalo in kaj se je vmes še spremenilo. A že zdaj dve stvari zelo jasno potrjujeta smer razvoja. Nova kartica in nova, zmogljivejša baterija. Obe skupaj skoraj nikoli ne prideta brez razloga. In pri tej kameri je razlog očitno prav to, kar si mnogi od nje tudi želijo. Veliko hitrosti.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si