Mislim, da bodo ti članki zanimivi za vse uporabnike kamer DSLR (kot tudi kompaktnih fotokamer), saj se lahko slej kot prej soočijo z enakimi ali podobnimi težavami. Kupci se vračajo nazaj k trgovcu, ti jih napotijo k zastopniku in vse skupaj konča na servisu. Tako si stojita nasproti kupec in servis (najslabša možna kombinacija), ki pa ne zna in ne more tehnično odpraviti vaših težav. No lahko bi sicer vedeli v čem je težava, vendar je treba vedeti, da je servis namenjen popravljanju fizičnih napak in ne napak, ki so posledica drugih vzrokov. Na servisih večinoma niso zaposleni ljudje, ki se s fotografijo dnevno ukvarjajo in bi poznali kamero v praktični uporabi do obisti.

In tako veliko vprašanj pride do mene. Če je v elektronski pošti nekaj fotografij s primeri, v večini primerov kaj hitro ugotovim, je ali ni s kamero kaj narobe. Po navadi je treba uporabniku le razložiti nekaj dejstev in vse je bolj jasno, zakaj tako. In v člankih o težavah naših kamer, bom poizkusil kar na najbolj enostaven način prikazati, v katerem grmu tiči zajec!

Kje je največ težav?

V člankih o kamerah DSLR, oziroma kamerah na splošno sem že zapisal nekaj dejstev glede njihovih »napak«. Vse več fotografov vstopa v razred kamer DSLR z nepravilnim mnenjem, da bo kamera kar sama naredila bolj všečne (kakovostnejše), posnetke od prej uporabljene kompaktne. Že v tem članku (Težave digitalne tehnike / Kompakt proti DSLR) sem podal odgovor in primere, da še zdaleč ni tako in da znamo biti nad kakovostjo kamere DSLR celo razočarani, če ne bomo znali izkoriščati njenih glavnih prednosti. Oziroma večkrat poudarjam drugo pomembno dejstvo. To je nasvet, katerega tudi sam tako nerad uporabim, a velikokrat pomaga poiskati bližnjico do naših težav. Preberite navodila!

In smo tam! Kupec kupi kamero, v večini primerov ne prebere navodil, in od kamere pričakuje, da bo sama od sebe naredila kakovostnejši posnetek. Po prvih (razočaranih) posnetkih ni druge kot nazaj do trgovine, saj je s kamero nekaj narobe. S trgovcem nato razpravljata, da s kamero pa res ni nekaj v redu. Še sam trgovec fotografira, ugotovi, da res nekaj ni v redu in nato pošlje slike, ki nikakor ne kažejo kakovosti uvozniku, ta na servis, saj so oni pooblaščeni za težave in podajanje žogice se začne. In, ali je res možno, da so vse te napake plod slabe kamere? V veliko primerov ne.

Da bo čim več možnih dilem pred in po nakupu hitreje in z manj jeze odpravljeno, sem se sedaj odločil napisati še več člankov o konkretnih primerih. Do sedaj so bili zelo močno izraženi v zgornjih treh primerih. Prav na prošnjo servisov, sem napisal te članke in kot pravijo sami, je od takrat naprej vse veliko bolj jasno in predvsem manj jeze. Predvsem pa veliko manj konfliktnih situacij med kupcem in servisom. Z novimi zapisi bom poizkusil narediti enako. Upam, da bodo te zapise z veseljem brali tudi trgovci, saj so v večini primerov oni prvi, ki se soočijo z vašimi težavami, a vam ne znajo odgovoriti, ali pa celo samo trdijo servisu, da ima stranka prav. S kamero je nekaj narobe, trdijo. Toda za kar nekaj težav ni tako. Če sem se do sedaj lotil samo razlage težav s kakovostjo slike in prahu, bom od sedaj naprej redno spremljal težave na servisih fotokamer vseh znamk in podal odgovore, kako težavo rešiti.

Kaj smo že spoznali?

Težave digitalne tehnike / Kompakt proti DSLR
V tem članku, da nam nekatere kamere DSLR same ne nudijo takojšnjo všečno obdelavo slike kot kompaktne in da moramo to lastnost nastaviti sami.

Prah, strah in trepet fotografa / Je res tako hudo?
Prah na tipalu in posledično »pike« na naši sliki ni nekaj, kar je napaka. Prah je vedno prisoten v kameri in se lahko prilepi na tipalo. V nekaterih primerih hitreje, oziroma močneje je opazen, ko fotografiramo pri bolj zaprtih zaslonkah.

Efekt rdečih oči / Oko in bliskavica
Zakaj in kdaj pride do tega efekta? Kako se ga izognemo že v fazi fotografiranja in kasneje preko računalniške obdelave slike? Ne malo kupcev kamer se na servisih nikakor ni strinjalo, da kamera ne more vedno sama poskrbeti za izničenje tega efekta. Kako ne, saj že povsod piše (celo v navodilih) in se govori, da z digitalnimi fotokamerami tega problema ni več. Toda, ko pogledamo v navodila piše, da nam pripomoček služi za »zmanjšanje« efekta in ne izničenje samo od sebe.

Težave z avtomatskim ostrenjem
Ko fotograf prestopi v razred kamer DSLR sekaj hitropribližaprvim težavam, nerazumevanju. Pri kompaktni kameri je pritisnil prožilec, kamera je izostrila in »škljoc«. V normalnih svetlobnih pogojih je bilo »vse« ostro! Tako nekako fotograf, ki uporablja kompaktno kamero, potoži ob prevzemu kamere DSLR. Zavedati se je treba dveh pomembnih dejstev.
V pogledu ostrine po globini, je med kamerama prva velika razlika. Druga je, da moramo biti pri kamerah DSLR bolj natančni na kateri točki ostrenja nam je izostrilo.

Danes so te težave pri najnovejših kamerah DSLR vstopnega in hobi razreda že dokaj zadovoljivo rešene. Večina kamer teh dveh razredov že ima algoritme za tonsko korekturo fotografije v procesu obdelave slike v kameri. Oziroma fotograf ima preko menija možnost dodatno nastaviti barvne vrednosti, dodatno ostrino ali kontrast, ter možnost vklopa funkcije zmanjševanja efekta rdečih oči.
Prav tako imajo vse kamere, ki imajo funkcijo samo čiščenja tipala problem prahu skoraj v celoti rešen. (Predstavitev kamer DSLR na našem trgu / November 2009)

Pa pojdimo k novim težavam! V naslednjem članku bom opisal eno izmed današnjih večjih težav. Ob prehodu iz kompaktne fotokamere na DSLR ni malo kupcev, ki trdijo, da je z njihovo kamero nekaj narobe. Ne ostri, pravijo!