V svetu, kjer se vse meri v hitrosti (vožnja, kazni, tudi npr. procesorji, tehnika, optika, a tudi foto oprema!) je vedno dobro vedeti kaj je pravzaprav tista spodnja meja hitrosti, ki jo za normalno življenje in delo rabimo vsak dan pri svojem delu ali hobiju. Tako, kot je pomembna hitrost računalnika, tablice ali telefona (še posebej ob vseh sodobnih "težkih" aplikacijah, pa odloča kombinirana hitrost opreme in "hitre" IT povezave). Tako kot je pomembno, da naš avto za navadno vožnjo zmore vsaj 100-120 km/h, tako je tudi pri fotografiji (a tudi pri videu!) zelo pomembno, kaj sploh zmore naša oprema. Tokrat se bom osredotočil na razmišljanje o hitrosti spominskih (SD in CF ipd) kartic!

Kartice lahko izbiramo po količini spomina (GB) in hitrosti zapisa/prenosa (MB/s, ...X, class, UDMA...) Oboje pa vpliva na samo ceno kartice. Zato ne kupujte zmogljivih pomnilnih kartic po GB ali hitrosti prenosa, če ne fotografirate veliko, oziroma, če niti vaša kamera nima hitrega prenosa.
 

Hitrost snemanja si izbiramo že pri nakupu vsake fotokamere posebej. Nekateri kompaktne zmorejo 1 posnetek v sekundi, druge ustrelijo tudi "rafal". Kamere srednjega razreda z oznako DSLR zmorejo brez težav tudi 3-5 posnetkov v sekundi, tiste najhitrejše "streljajo" tudi s 7-8 posnetkov/sek, vrhunski profesionalni delovni stroji pa zmorejo tudi 10 ali več posnetkov v sekundi!

Vse to je super, toda na koncu odloča tudi velikost medpomnilnika (buffer), hitrost in pretočnost priljučnih vrat kartice (npr. CF ali SD...) in seveda čisto na koncu (ali morda čisto na začetku – kajti na to lahko vplivamo pri izbiri in nakupu kartice) hitrost zapisovanja pomnilne kartice same. Če je prepočasna, jo najlažje zamenjamo za hitrejšo..!.

Seveda si hitrost foto kamere izberemo po svojem okusu in možnostih, a to ni resnično odločilna značilnost. Le-ta je morda pomembna pri športnih, safari in akcijskih fotografih, za vse ostale je najbrž nepomembna ali vsaj manj pomembna. Toda vseeno nekoliko več hitrosti pride prav še posebej v kakšnih zahtevnejših okoliliščinah.

CF pomnilne kartice se danes uporabljajo v fotokamerah najvišjega razreda. Uporabnik velikokrat potrebuje hitrost. In sodobne kartice jo tudi nudijo.
 

Seveda se tedaj moramo zavedati tehničnih omejitev celotnega sklopa TIPALO – PROCESOR – MEDPOMNILNIK – VRATA – KARTICA. Šele to nam da realno hitrost zapisa – predvsem pri večjem obsegu zaporednega snemanja. Večina sodobnih fotokamer brez težav zmore večje serije fotografij v JPEG formatu zapisa, a zato se kaj hitro "zabašejo" pri vseh tistih, ki prisegajo na snemanje (in seveda vse možnosti naknadne podrobne dodatne obdelave!) v RAW, TIFF, CR2, NEF ali kakem sorodnem (zelo velikem, a tudi zelo kakovostnem) zapisu. Tedaj je prva ovira velikost medpomnilnila, ki se enostavno (pre)hitro zapolni.
Posnetki/podatki gredo naprej iz medpomnilnika v procesor in nato na pomnilno kartico: če je povezava od procesorja do pomnilne kartice hitra, se seveda tudi veliko prej naredi prostor v mepomnilniku za nove posnetke!

Tu  pa lahko tudi sami vplivamo na hitrost zapisa. Namesto da fotografiramo v dolgih, neprekinjenih rafalih, je veliko bolje (za tehniko, prenos in zapis na kartice), če snemamo v  kratkih rafalih, s kratkimi premori, to precej pripomore hitrosti prenosa, pa tudi izognemo se zapolnitvi medpomnilnika, ki včasih nato rabi 4, a tudi 40 sekund (odvisno od modela kamere), da se sprazni in pripravi za nove foto-podvige.

Seveda pa je najbolje, da se odločimo, da za hitro zaporedno snemanje izberemo JPEG zapis (namesto RAW ipd. vrste), saj nam ta omogoča neprimerno več maneverskega prostora. Ob nakupu pomnilne kartice lahko izbiramo med velikostjo (GB) in ne samo med hitrostjo, a sta oba kriterija enako pomembna!  Seveda pa se  (tudi tu!) odločamo po svojim ambicijah, željah in potrebah.

Pomembno je tudi, da našo kombinacijo kamera-kartica preizkusimo kar lastnoročno - kaj zmoreta obe skupaj: recimo držimo sprožilec do konca, dokler kamera ne obstane s polnim medpomnilikom, nato pa merimo čas, kdaj se le-ta spet sprosti, da lahko nadaljujemo s fotografiranjem!

Za primerjavo naredimo to enkrat z JPEG zapisom, drugič z RAW zapisom, pa nato vse skupaj za primerjavo ponovimo še s kakšno drugo kartico. Tako si najlažje ustvarite predstavo kje so (praktične!) meje vaše opreme.

Drugi pomemben kriterij hitrosti je prenos podatkov iz kartice na računalnik (ali zunanji disk), kjer pa je hitrost znova odvisna od celotne serije povezav v verigi: KARTICA – BRALNIK –HITROST POVEZAVE (USB 2/3, FIREWIRE 400/800, e-SATA, Thunderbird) – HITROST PROCESORJA – HITROST  TRDEGA DISKA.

Kartica za najbolj zahtevne v smislu hitrosti. Za tiste, ki potrebujejo v kratkem času kar največ posnetkov in za video snemanje s kamerami, ki omogočajo močan podatkovni tok.
 

V "navadnem" življenju fotografa ta morda niti ni pomembna, zato pa je odločilna v svetu reporterjev, ki morajo kar čim prej po dogodku poslati naprej svoje najboljše posnetke, kar še posebej velja za športne reporterje, ki so vedno vpeti v zelo stroge časovne okvirje! Vendar: tudi tam obstaja bližnjica, kaj več o teh tehnikah pa v kakšnem drugem zapisu.

Seveda pa vse te hitrosti proizvajalci in trgovci merijo v svojih marketinških izrazih, ki izvirajo še iz časov prvih CD ploščkov in zgoščenk – kar je že skoraj dve desetletji v preteklosti ali cello v digitalni kameni dobi! Zato si moramo svoje mnenje ustvariti sami – še posebej, če kupujemo več pomnilnih kartic. Najbolje da kupimo nekaj različnih, denimo po prostornini, saj potem lahko izbiramo okoliščinam primerno, pa tudi kakšno raznovrstnost si lahko privoščimo pri hitrosti. Najbolje pa je morda, da si najprej kupimo eno srednjo kartico, jo doma z lastno kamero preizkusimo (npr.po kakem svojem kriteriju, ali pa kar po mojem zgornjem nasvetu!) ter se nato na lastnih izkušnjah odločamo za nadaljni izbor! Seveda pa najprej poglejte po arhivu e-Fotografije če nimamo morda že kak star nasvet za vas!
Pomnilne kartice in nove oznake.

Spoznanja o uporabi CF in SD kartic.

Test pomnilnih kartic.

Velja pa enako kot pri izbiri fotokamere. Za navadno življenje in snemanje je dobra skoraj vsaka (normalna) oprema srednjega, ali celo vstopnega  razreda. To velja tudi za pomnilne kartice. Toda za najbolj zahtevne projekte si moramo omisliti tudi temu  primerno in ustrezno opremo, pa tudi celo najboljše pomnilne kartice "money can buy" – ki si jih lahko privoščimo!

Veljko Jukič