O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Sony FX2 je kamera, pri kateri mi je od prvega trenutka jasno, da je bila narejena predvsem za video. To ni klasična hibridna kamera, pri kateri bi Sony video le dodal v klasično fotokamero. FX2 prihaja iz Cinema Line sveta, zato je vse podrejeno snemanju: od delovnega poteka, kodekov, hlajenja, zvoka in povezljivosti do načina, kako te kamera vodi skozi nastavitve. Hkrati pa ni narejena tako, da bi fotograf ob njej ostal brez pravega razloga za uporabo. Polnoformatno tipalo s 33 milijoni točk za fotografijo, 10 pvs, mehanski zaklop in možnost hitrega preklopa med video in foto načinom jasno povedo, da zna tudi fotografirati. Prav ta dvojnost je njen glavni čar.

Pri videu nimam toliko znanja kot pri fotografiji, zato FX2 gledam nekoliko drugače kot nekdo, ki živi izključno v profesionalni video produkciji. Toda prav zato se mi zdi ta kamera zanimiva. Ne deluje kot nedosegljivo orodje, ki bi bilo uporabno samo za ozko skupino snemalcev. Deluje kot kamera, ki ti že zelo hitro pokaže, kako resen je danes video svet, obenem pa te ne odrine stran. Če vseh njenih zmožnosti ne izkoristim prvi dan, to ni težava. Pomembno je, da so tam in da z delom s takšno kamero rasteš. FX2 je zato zame predvsem video kamera, ki tudi fotografa povabi, da stopi stopnico višje.

Tehnične lastnosti

V središču kamere FX2 je 35 mm polnoformatno tipalo Exmor R, ki za fotografijo ponuja približno 33 milijonov točk, za video pa 27,6 milijona. Kamera zmore 15+ stopenj tonskega razpona v S-Log3, uporablja dvojni osnovni ISO 800 in 4000 ter omogoča razširitev video ISO vse do 102400. Notranji zapis je mogoč v formatih XAVC HS, XAVC S in XAVC S-I, tudi v DCI 4K, z 10-bitnim zapisom 4:2:2. Polnoformatni 4K je prebran iz 7K do 30 svs, 4K 60 svs pa je na voljo v načinu Super 35. Za počasne posnetke kamera omogoča do 120 svs v Full HD. Za resnejšo produkcijo je pomembno še to, da prek HDMI Type A omogoča tudi 16-bitni RAW izhod.

Fotografski del ni tu samo za silo. FX2 zapisuje RAW, JPEG in HEIF, podpira 14-bitni RAW in omogoča do 10 pvs. Ostrenje temelji na hitrem hibridnem sistemu s 759 faznimi točkami pri fotografiji in 627 pri videu. Prepoznava ljudi, živali, ptice, žuželke, avtomobile, vlake in letala. Stabilizacija tipala je 5-osna, z učinkom do 5,5 EV v sredini kadra, pri videu pa lahko izbiram med načini Standard, Active in Dynamic Active. Kamera uporablja baterijo NP-FZ100, po uradnih podatkih omogoča približno 470 do 520 fotografij, do okoli 100 minut dejanskega video dela, oziroma do 155 minut neprekinjenega snemanja, tehta približno 679 gramov z baterijo in kartico ter zapisuje na dve reži, pri čemer ena podpira tudi CFexpress Type A.

Glavne novosti

Pri FX2 ne vidim največje novosti v eni sami številki ali marketinški frazi. Največja novost je že samo pozicioniranje kamere. Sony je očitno želel narediti Cinema Line model, ki bo dovolj resen za video delo, a bo hkrati razumel tudi tistega, ki želi iz istega ohišja dobiti še uporabno fotografijo. Zato ima kamera namensko stikalo MOVIE/STILL, zato lahko v foto načinu uporablja tudi Log zapis, zato lahko iz označenih video kadrov izdela fotografijo in zato sem pri njej prvič dobil občutek, da video tukaj vodi, fotografija pa ni več samo zasilni dodatek.

Za profesionalnega videografa so pomembne tudi manj vidne stvari, ki pa v praksi hitro pomenijo razliko. FX2 podpira Cine EI, Cine EI Quick in Flexible ISO, omogoča uvoz do 16 LUT datotek za nadzor videza že med snemanjem, ima BIG6 domači zaslon za hiter dostop do ključnih parametrov, podpira proxy zapis, časovno kodo in 16-bitni RAW izhod. Dodati je treba še desqueeze prikaz za anamorfne objektive v razmerjih 1,3x in 2,0x. To so podrobnosti, ki jasno povedo, da kamera ne meri le na osnovni video, ampak na resnejši produkcijski tok.

Ohišje

Ohišje FX2 je narejeno za delo. Je kovinsko, z več navojnimi mesti za pritrditev dodatkov, z aktivnim hlajenjem in z mislijo na uporabo iz roke, na gimbalu ali v manjšem produkcijskem sistemu. To ni kamera, ki bi želela navduševati z obliko v vitrinah. Prej daje vtis orodja, ki želi zdržati delovni dan. Sony pri njej zelo jasno poudari mobilnost, razširljivost in zanesljivost, kar se pri takem modelu tudi pričakuje. Še posebej pomembno pa je, da notranji ventilator omogoča zelo dolga snemanja. Sony navaja do 13 ur neprekinjenega snemanja v 4K 60p v svojih internih testih, kar je za to velikost ohišja zelo poveden podatek.

Meni osebno veliko pomeni, da je Sony vgradil elektronsko iskalo. To je ena tistih stvari, ki jo fotograf takoj opazi in zna ceniti. Iskalo tipa OLED ima 3,68 milijona točk, deluje pri 60 ali 120 Hz in se lahko zavrti od 0 do 90 stopinj. Zadnji zaslon je polno vrtljiv. Pri močnem soncu, pri natančnem kadriranju in pri bolj umirjenem delu to pomeni več kot še ena dodatna specifikacija v prospektu. FX2 zaradi tega ne deluje samo kot video škatlica, ampak kot kamera, s katero se da resno in zbrano delati tudi v zahtevnejših razmerah.

Ostrenje, stabilizacija slike IBIS

Ostrenje je pri FX2 eno izmed tistih področij, kjer se lepo vidi, kako daleč je prišel sodoben video. Ne gre več samo za vprašanje, ali kamera zadene motiv. Pomembno je tudi, kako prehaja med ravninami ostrine, kako sledi gibanju in koliko nadzora mi pri tem pusti. FX2 prepoznava zelo širok nabor motivov, od ljudi do vozil in letal, poleg tega pa omogoča nastavitve, kot so AF Transition Speed, AF Assist, Focus Map in občutljivost sledenja motiva. To je pomembno zato, ker videograf ne potrebuje le hitrega AF, ampak predvidljiv in nadzorovan AF.

Tudi stabilizacija je jasno naravnana v smer snemanja. Za fotografijo dobim 5-osno stabilizacijo tipala, pri videu pa Standard, Active in Dynamic Active. Pri slednjem Sony navaja še večji učinek pri hoji ali hitrejšem gibanju, ob tem pa v datoteko zapiše metapodatke za dodatno stabilizacijo v obdelavi. To je točno tista razlika med navadno dobro stabilizacijo in sistemom, ki je narejen za sodoben video potek dela. Zame je to pomembno predvsem pri snemanju iz roke, na potovanjih, pri reportažnem delu in v situacijah, ko želiš ostati hiter, a ne želiš žrtvovati mirnosti kadra.

Delovanje v praksi

V praksi se FX2 pokaže kot kamera, ki snemalcu olajša delo na več ravneh hkrati. BIG6 zaslon hitro prikaže najpomembnejše parametre, XLR ročaj prinese dva XLR/TRS vhoda in 3,5 mm stereo vhod, kar omogoča 4-kanalni 24-bitni zvok, polni HDMI pa je prava odločitev za resnejše zunanje snemanje in monitoring. Zelo pomembna je tudi kombinacija proxy zapisa, časovne kode in RAW izhoda, saj to niso funkcije, ki bi lepše izgledale na papirju, ampak dejanske rešitve, ki videografu poenostavijo delo od snemanja do montaže.

FX2 je dobro pripravljena tudi na današnje produkcijske zahteve, kjer kamera ni več izolirana naprava. USB-C podpira SuperSpeed 10 Gbps, kamera deluje prek Wi-Fi v pasovih 2,4 in 5 GHz, omogoča tudi žično povezavo prek ustreznega adapterja, uporablja USB Power Delivery za daljše napajanje in omogoča pretočno oddajanje do 4K 59,94p prek USB ali omrežja. Pri omrežnem prenosu podpira protokole RTMP, RTMPS in SRT. To je področje, ki ga sam ne uporabljam vsak dan, a je dobro vedeti, da je kamera pripravljena tudi za takšno delo.

Kakovost slike

Video kakovost je pri FX2 tisto, zaradi česar ta kamera sploh obstaja. Polnoformatni 4K, prebran iz 7K, 10-bitni 4:2:2 zapis, DCI 4K, S-Log3, dvojni osnovni ISO in možnost LUT nadzora na sami kameri dajo zelo resen temelj za vse, ki želijo nad sliko več nadzora že med snemanjem in kasneje v obdelavi. To ni kamera, ki bi bila zanimiva samo za hiter spletni video. Z njo se da iti tudi veliko dlje. Hkrati pa mi je všeč, da te ne kaznuje, če še nisi na ravni, da bi vsak kodek in vsak način izkoristil do zadnje možnosti. Kamera ti pusti rasti.

Fotografski del je pri FX2 bolj uporaben, kot bi marsikdo pričakoval od Cinema Line modela. 33 milijonov točk je dovolj tudi za resno fotografsko rabo, tukaj so 14-bitni RAW, 10 pvs, mehanski zaklop in Log zapis za fotografije, kar olajša usklajevanje videa in fotografije v istem projektu. Sam pri tej kameri fotografije ne bi postavil v prvo vrsto. Bi pa jo brez težav videl kot zelo dobro rešitev za zakulisne fotografije, portrete na snemanju, reportažno spremljavo dogodkov, potovalne zgodbe ali za vse situacije, kjer želiš iz enega ohišja dobiti oboje. Pri FX2 fotografija ni glavna zvezda, je pa dovolj dobra, da je ne morem odpisati kot postransko funkcijo.

Zaključek

Sony FX2 zame ni kamera, ki bi želela ugajati vsem. In prav zato se mi zdi dobro postavljena. Jasno pove, da je njeno glavno področje video. V načinu razmišljanja, v funkcijah, pri zvoku, pri hlajenju, pri kodekih in pri povezljivosti je to resna video kamera. Toda Sony je bil dovolj pameten, da ni pozabil na fotografa. Zato so tu 33 MP, 10 pvs, mehanski zaklop, iskalo in dovolj dobra fotografska uporabnost, da kamera ne deluje enosmerno. FX2 zato ne vidim kot kompromis, ampak kot zelo premišljeno kombinacijo, v kateri video vodi, fotografija pa smiselno sledi.

Ker sam pri videu nimam toliko znanja kot pri fotografiji, se mi zdi pri FX2 najpomembnejše to, da mi ne zapre vrat, ampak jih odpre. Pokaže, kaj vse je danes mogoče, ne da bi me pri tem odvrnila s preveliko zahtevnostjo. Seveda je jasno, da bo profesionalni videograf iz nje iztisnil več kot jaz. A prav v tem je njen smisel. Tudi tistemu, ki prihaja iz fotografije, zna pokazati, da se da z njo delovati, ustvarjati in dobiti zelo kakovosten rezultat, četudi še ne izkoristi vseh njenih visokih tehnoloških zmožnosti. Ob takšni kameri se učiš. In če je kamera sposobna tega, potem je naredila zelo veliko.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si