O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Objektivi z goriščnicami do 400 mm so zanimivi za fotografiranje živali, ptic, športa, letal in drugih oddaljenih motivov. Toda marsikateri fotograf hitro ugotovi, da dolg doseg prinese tudi večje mere, višjo težo in predvsem višjo ceno.
Sony FE 100–400mm F5.6–8 OSS je namenjen fotografu, ki želi 400 mm, vendar objektiva ne želi nositi samo ob posebnih priložnostih. S težo 654 g in dolžino 164,5 mm je dovolj kompakten, da ga lahko dodamo v fotografsko torbo tudi takrat, ko še ne vemo, ali ga bomo potrebovali.
Svetlobna moč f/5.6–8 pokaže, kje je bil narejen kompromis. Objektiv ni namenjen profesionalnemu športu v slabi svetlobi, temveč fotografu, ki želi dolg doseg, majhno težo in sprejemljivo ceno.
Sony je s tem objektivom ponudil dostopnejšo alternativo dražjim in občutno težjim teleobjektivom. Predvidena evropska cena je okoli 900 evrov.
Razpon od 100 do 400 mm je zelo uporaben. Pri 100 mm lahko zajamemo širši del dogajanja, pri 400 mm pa močno približamo oddaljen motiv. Na fotokameri Sony polnega formata dobimo dejanski razpon 100–400 mm, na fotokameri APS-C pa kot zajema, primerljiv s 150–600 mm na polnem formatu.
Prav na APS-C fotokamerah, kot so Sony A6700 in drugi modeli serije A6000, postane ta objektiv še zanimivejši. Dobimo kot zajema 600 mm, objektiv pa še vedno tehta samo 654 g.
Mere objektiva so 78,2 × 164,5 mm. Navoj za filter ima premer 67 mm. To je pogosta in cenovno še sprejemljiva velikost filtrov. Sonyjeve uradne specifikacije potrjujejo maso 654 g, 67-milimetrski navoj in najmanjšo razdaljo ostrenja od 1,13 do 0,86 m. Sony – tehnične lastnosti SEL100400
Za primerjavo: prejšnji Sony FE 100–400mm F4.5–5.6 GM OSS tehta 1395 g. Novi FE 100–400mm F5.6–8 OSS je torej lažji za več kot polovico. Razlika se pri večurnem fotografiranju ali na potovanju še kako pozna.
Svetlobna moč f/5.6 na začetku in f/8 pri 400 mm je kompromis, ki je omogočil manjše mere, nižjo težo in ceno. V dobri svetlobi to ni večja omejitev. V mraku, gozdu ali pri športu v slabše osvetljeni dvorani pa bomo hitreje posegli po višji občutljivosti ISO.
Optično konstrukcijo sestavlja 15 leč, razporejenih v 10 skupin. Med njimi sta dve leči ED, ki zmanjšujeta kromatsko aberacijo, in dve asferični leči za boljši nadzor drugih optičnih napak.
Zaslonka je sestavljena iz devetih lamel. Ob primerni oddaljenosti motiva od ozadja omogoča prijetno zameglitev. Čeprav f/8 pri 400 mm ne zveni posebej svetlobno močno, dolga goriščnica še vedno omogoča dobro ločitev motiva od oddaljenega ozadja.
Najmanjša razdalja ostrenja znaša 1,13 m pri 100 mm in samo 0,86 m pri 400 mm. Največje razmerje povečave je 0,41-kratno. To je zelo dober podatek za teleobjektiv, saj ga lahko uporabljamo tudi za bližinske posnetke cvetja, metuljev, kačjih pastirjev in drugih manjših motivov.
Objektiv ima vgrajeno optično stabilizacijo OSS. Pri 400 mm je stabilizacija pomembna že zaradi mirnejše slike v iskalu, ne samo zaradi možnosti uporabe daljšega časa osvetlitve. Mirnejša slika pomaga tudi pri natančnejšem kadriranju in sledenju oddaljenemu motivu.
.jpg)
Ohišje je zaščiteno pred prahom in vlago, vendar to ne pomeni popolne vodotesnosti. Na potovanju, safariju ali ob športnem igrišču dodatna zaščita vsekakor pride prav.
Za ostrenje skrbita dva linearna motorja. Ostrenje naj bi bilo hitro, natančno in dovolj tiho tudi za snemanje videa.
Objektiv podpira sledenje AF/AE pri najvišjih hitrostih sodobnih Sonyjevih fotokamer. Sony navaja tudi možnost fotografiranja do 120 posnetkov v sekundi s fotokamero Alpha 9 III, čeprav je dejanska hitrost vedno odvisna od nastavitev fotokamere, motiva in svetlobnih razmer.
Pri športu in živalih hitrost motorja v objektivu ni edini pomemben podatek. Veliko je odvisno od uporabljene fotokamere, njenega sistema ostrenja, prepoznavanja motiva in pravilne izbire območja AF.
Ker je objektiv pri 400 mm svetlobno močan samo f/8, bo sistem ostrenja najbolje deloval v dobri svetlobi. V jutranjem mraku ali pod gosto krošnjo bo morala fotokamera delati z manj svetlobe. Sodobne Sonyjeve fotokamere to dobro obvladujejo, vendar fizike ne moremo povsem obiti.
Na objektivu so gumb za zadržanje izostritve, stikalo za način ostrenja, omejevalnik območja ostrenja, stikalo za stabilizacijo in zaklep zooma. Omejevalnik območja je uporaben predvsem takrat, ko fotografiramo oddaljene motive in ne želimo, da objektiv po nepotrebnem išče ostrino po celotnem območju.
Dve leči ED in dve asferični leči sta namenjeni zmanjševanju barvnih napak ter ohranjanju ostrine po celotnem razponu goriščnic. Sony poudarja dober izris od 100 do 400 mm, vendar bo končno oceno ostrine robov, vinjetiranja in kakovosti pri povsem odprti zaslonki mogoče podati šele po primerjalnem fotografiranju.
Pri takem objektivu je najpomembnejša kakovost pri daljših goriščnicah. Večina uporabnikov ga ne bo kupila zaradi 100 mm, temveč zaradi območja med 300 in 400 mm. Če objektiv prav tam ohrani dobro ostrino in kontrast, bo izpolnil svoj osnovni namen.
Zaslonka f/8 ima tudi določeno prednost. Objektiva pri 400 mm praviloma ne bo treba dodatno zapirati na f/8, saj je to že njegova največja odprtina. Ob dobri svetlobi lahko fotografiramo pri f/8 in nizki občutljivosti ISO. Na tipalih z zelo veliko ločljivostjo pa se pri nadaljnjem zapiranju zaslonke že lahko začne kazati vpliv uklona svetlobe.
Zameglitev ozadja bo odvisna predvsem od razdalje. Pri 400 mm, bližnjem motivu in oddaljenem ozadju lahko tudi f/8 ponudi lepo ločitev motiva. Če je motiv daleč in ozadje tik za njim, izrazitega učinka bokeh ne bo mogla pričarati nobena zaslonka.
.jpg)
Glavna prednost objektiva je njegova mobilnost. Teža 654 g pomeni, da lahko fotokamero z objektivom dalj časa nosimo v rokah. Za fotografiranje na potovanju, lažjem pohodu, safariju ali ob športnem igrišču je to pomembneje, kot se zdi ob branju tehničnih podatkov.
Težak in velik objektiv pogosto ostane doma ali v avtomobilu. Lahek objektiv imamo lahko vedno s seboj. In samo objektiv, ki ga imamo pri roki, nam lahko pomaga ujeti motiv.
Razpon 100–400 mm omogoča hitro prilagajanje. Pri živalih lahko pri 100 mm pokažemo več okolja, pri 400 mm pa naredimo portret ali izločimo zanimivo podrobnost. V krajinski fotografiji lahko z dolgo goriščnico navidezno približamo posamezne plane in poudarimo razmerje med oddaljenimi elementi.
Za ptice je 400 mm na polnem formatu lahko še vedno kratka goriščnica. Na APS-C fotokameri dobimo kot zajema 600 mm, kar je že opazno uporabneje. Objektiv podpira tudi Sonyjeva telekonverterja 1,4× in 2×. Z 2-kratnim telekonverterjem dobimo 200–800 mm, v načinu APS-C pa kot zajema, primerljiv s kar 300–1200 mm. Sony uradno potrjuje združljivost z obema telekonverterjema.
Toda tu je treba poznati drugo stran dolgih številk. Z 2-kratnim telekonverterjem se svetlobna moč pri 400 mm zmanjša na f/16. Za 800 oziroma ekvivalentnih 1200 mm bomo potrebovali dovolj svetlobe, visoko občutljivost ISO ali mirujoč motiv. Telekonverter je zanimiva dodatna možnost, ne pa čudežna rešitev za vsak motiv.
Optična stabilizacija pomaga pri mirujočih motivih in kadriranju, ne more pa ustaviti gibanja živali ali športnika. Za akcijo bomo tudi pri stabiliziranem objektivu potrebovali kratek čas osvetlitve. Pri pticah v letu je lahko to 1/1600 sekunde ali še krajše, kar bo pri f/8 hitro dvignilo ISO.
Objektiv podpira še usklajeno delovanje stabilizacije z združljivimi Sonyjevimi fotokamerami, način Active za video in elektronsko kompenzacijo dihanja ostrine. Zaradi tihega ostrenja je zato uporaben tudi za snemanje oddaljenih motivov.
.jpg)
Sony FE 100–400mm F5.6–8 OSS ne želi tekmovati s profesionalnimi svetlobno močnimi teleobjektivi. Njegova glavna aduta sta drugje: v majhni teži in dostopnejši ceni.
Razpon 100–400 mm, samo 654 g mase, optična stabilizacija, dobro bližinsko ostrenje in možnost uporabe telekonverterjev tvorijo zanimiv komplet za ljubiteljskega fotografa. Primeren je za potovanja, živali, ptice, šport, letala, podrobnosti v pokrajini in vse motive, ki se jim ne moremo približati.
Omejitev predstavlja svetlobna moč f/8 pri 400 mm. V dobri svetlobi to ne bo večja težava, saj sodobne Sonyjeve fotokamere omogočajo uporabo višjih vrednosti ISO. V slabi svetlobi in pri hitri akciji pa se bo pokazala razlika do večjih, težjih in bistveno dražjih objektivov.
Toda objektiv vedno izbiramo glede na namen. Kdor potrebuje največ svetlobne moči in brezkompromisno hitrost, bo pogledal proti profesionalnemu razredu. Kdor želi 400 mm nositi s seboj na potovanje, pohod ali družinski športni dogodek, bo v Sony FE 100–400mm F5.6–8 OSS dobil zanimiv kompromis.
Kot vedno velja: znamka in objektiv sama ne naredita fotografije. Dober objektiv nam samo omogoči, da lažje pridemo do želenega motiva. In prav majhna teža novega Sonyja lahko pomeni, da ga bomo imeli s seboj takrat, ko se bo motiv pokazal.
O avtorju:
Matjaž Intihar / e-Fotografija.si