Kljub najavi, da bo Sony v letošnjem letu (2005) pokazal svojo lastno DSLR kamero. Pa se to ni zgodilo. Spoznali so, da bi bil razvoj lastne kamere, predvsem pa razvoj lastnih objektivov, ter marketinški pristop prevelik zalogaj tudi za njih. Zato so se pri Sony odločili počakati in napovedali sodelovanje s podjetjem KonicaMinolta. Tako bomo lahko že v nasle­dnjem letu, najver­jetneje na oktoberski Photokini že lahko gledali njihov skupni projekt v DSLR razredu. (Bo to profe­sio­nalna kamera razreda Dynax 9?).

Zakaj ne! Sony ima vrhunsko tehnologijo TFT zaslonov in CMOS tipal. Eno izmed njih je že v kameri Nikon D2x. Kar pomeni, da Sony lahko ponudi v sklupni projekt vrhunsko tehnologijo elektronskega dela. Konica Minolta pa tehnologijo ohišja, sistema stabilizacije slike ter popolen optični sistem.

Marsikateri fotograf si ne želi kamere na kateri mora stalno menjati objektive. Tu je Sony R1 že v prvi prednosti.

Ker pa Sony že ima vrhunsko tehnologijo (razen optike), si je do skupnega projekta zadal cilj, da zaenkrat še dela malo težav vsem, ki so začeli dobro prodajati DSLR kamere. A mnogi kupci so že spoznali, da so v DSLR stopili prekmalu. S slikami iz DSLR kamere niso zadovoljni. Po članku "kompakt proti DSLR" sedaj že vedo, da je treba vse slike iz DSLR kamere še dodatno obdelati, da doseže in preseže všečnost fotografije iz navadnih kompaktnih kamer.

Kot kameri Fujifilm 9500 in Panasonic FZ30 (test) je sedaj tudi Sony R1 pripravljena, da zadovolji prav tem kupcem.

Osnovni objektiv nam nudi goriščnice (ek.35mm) 24 - 120mm. Zaradi velikega tipala, je tudi sam objektiv zajetnih dimenzij.

Ohišje je podobno kot ga imajo DSLR kamere. Podobno je po obliki, držalu, velikosti in teži. Šele ko kamero vklopimo pa opazimo prve razlike. Kamera nam nudi elektronsko EVF iskalo, možnost ogleda slike preko TFT zaslona v fazi iskanja motiva in kar je še največja razlika naproti DSLR kameri, ne nudi nam možnosti menjave objektiva. Toda Sony R1 ima prednosti drugje.

Marsikateri fotograf si ne želi kamere na kateri mora stalno menjati objektive. Tu je Sony R1 že v prvi prednosti. Njen osnovni objektiv nam nudi goriščnice (ek.35mm) 24 - 120mm. Široki kot nam pride lahko še kako prav v določenih situacijah fotografiranja. In če tako širokokotni objektiv fotograf potrebuje, potem mora vedeti, da mu ga z osnovnim objektivom ne nudi nobena druga DSLR niti kompaktna kamera. V tele območju R-1 sicer nima močnega objektiva. Zajem je z goriščnico (ekv.35mm) 120mm. V primerjavi z "all-in-one" kamerama Fujifilm 9500 in Panasonic FZ30, ki imata goriščnici 300mm in 420mm je to zelo malo. Toda Sony R1 bolj meri na fotografe, katerim DSLR kamera kjer je treba menjati objektive, predvsem pa obdelovati slike za njihovo višjo kakovost ne diši. Sony R1 nudi prav za njih večino pomembnih lastnosti. Je podobna DSLR kameri, ima zadovoljive osnovne goriščnice, možnost nastavitve vseh osnovnih funkcij z gumbi na kameri, možnost spremljanja motiva preko zaslona in na koncu velikih 10,3M točk. Teh 10,3M točk pa ni zanemarljivih iz večih pogledov.

Kamera zelo dobro leži v roki.

Kot prvo, fotograf le redko potrebuje tako visoko ločljivost. A z njo lahko fotografijo izreže (crop) in dobi pri nižji ločljivosti izrez, kot da bi fotografiral pri goriščnici 200 ali 300mm. In sliko bo zaradi zadostnega števila točk še vedno lahko povečal čez celoten ekran ali na papir na velikost 13x18cm.

Kot drugo, CMOS tipalo v kameri je plod Sony-jevega razvoja. Z njim so že opremili profesionalno kamero Nikon D2x. Kar pomeni, da nam Sony nudi odlično tipalo, ki zna kakovostno zajeti svetlobo, obdelati vso količino elektronov, ki so se ustvarili ob njenem trku s tipalom in seveda z dobrim A/D (analogno - digitalnim) procesorjem obdelati vse te podatke.

Kot tretje, količina točk je še vedno po­mem­bna kot trgo­v­ski faktor. In marsikateri trgovec zna z njimi "pravil­no" predstaviti kupcu njihov na­men. Še toliko bolje, če na kameri piše Sony!

TFT zaslon je na vrhnjem delu kamere. Je vrtljiv in se ga lahko skrije v ohišje.

Kamera Sony DSC-R1 ima malo samosvojo obliko. Predvsem zgor­nji del je pov­sem po svoje oblikovan. Del nad kamero, tam kjer je pri večini kamerah namenjeno za bliskavico, je pri R1 v večji meri namenjeno TFT zaslonu. Torej kamera nima zaslona na zadnjem delu kamere, ampak zgoraj. Ker je zaprt v kamero, ga je treba najprej poiskati in dvigniti iz ležišča. Princip dela z R1 je podoben kot z 828. Torej na TFT zaslon gledamo od zgoraj, kar je pri marsikaterem načinu fotografiranja zelo dobrodošlo. A zaslon ima še možnost navpične nastavitve in vrtenja. Tako da ima več uporabniško funkcijo in se ga da dobro izkoristiti. Škoda edino, da je nastavek iskala močno iztegnjen iz kamere in se zaradi tega TFT zaslon ne morem obrniti še navzdol. Včasih si le želimo fotografirati s kamero nad višino glave in takrat nam vrtljivi zasloni v tej poziciji pridejo zelo prav.

Držalo kamere je odlično, prav tako jo zelo dobro lahko podpremo z levo roko. Tako se nam veliko težje zgodi, da bi kamero stresli.

Zadnji del kamere nam nudi obilo nastavitvenih gumbov. V večini primerov se jih je treba še navaditi, saj njihovih funkcij do sedaj še nismo bili vajeni na Sony kompaktnih kamerah.

Večina najpomembnejših nastavitvenih gumbov je na kameri. Zanimivo pa, da na R1 niso dodali gumba za direktni vstop v nastavitev ločljivosti. Le to moramo opraviti preko menija. Glede na to, da imajo ostale Sony kamere to možnost izgleda, da so Sony inženirji razmišljali, da bodo uporabniki te kamere najraje kar vedno uporabljali  prvič nastavljeno ločljivost.

Kamera za zajem podatkov uporablja dve vrsti kartic. Tako lastne MemoryStick kot CF (Compactflash). Glede na velikost podatkov in ceno MemoryStick kartic, pametna odločitev.

Na kamero lahko dodamo tudi zunanjo bliskavico.

Po predvidevanju, je kakovost slike zelo dobra. Tipalo je po širini za dva in po višini za en milimeter manjše (21,5x14,4mm) od tistega v kameri nikon D2x. Je samo en mm manjše kot pri Canon DSLR kamerah z manjšimi tipali. Zato tipalu v R1 naproti tistemu v D2x tudi manjka milijon točk. A z dobro Carl Zeiss optiko jim je uspelo še vedno kakovostno zarisati motiv na tipalo. V krajšem testu sem opazil eno večjo razliko naproti klasičnim kompaktnim kameram in večji približek refleksnim. Ker je tipalo velikosti kot so v DSLR kamerah, je pri dalših goriščnicah močno manjša tudi globinska ostrina. Kar pomeni pozitiven preskok glede kontrole globinske ostrine in seveda, lahko slabost za družinsko fotografijo.

Sony R1 je močan konkurent DSLR kameram iz nižjega cenovnega razreda. Marsikateri uporabnik cenejše DSLR kamere je že ugotovil, da mu menjava objektivov in obdelava fotografij pred njihovim izpisom ne diši. Preveč je dela s tem. Zato je Sony R1 je namenjena prav njim. Imeti dobro kamero izgleda DSLR in odlično kakovost slike že po samem zajemu.

Kamera uporablja CF in MS pomnilne enote.

Sony R1 v primerjavi s Canon EOS 20D.

Ne pričakujte od R1 majhnosti in kompaktnost.

Osnovni motiv.

100ISO. Globinske ostrine je zaradi večjega tipala in daljših goriščnic (bolj primerljivih s tistimi iz 35mm razreda) zelo malo.

100ISO.

400ISO.

800ISO.

1600ISO.

3200ISO.

24mm

24mm, izrez 1:1.

24mm, izrez 1:1.

24mm, izrez 1:1.

120mm

120mm, izrez 1:1.

120mm, izrez 1:1.

$$PAGE$$

Sony CyberShot R1 / Fotoaparat za "profesionalce"

Ko pomislim na Sony, so prve besede, ki mi pridejo na pamet iz sveta zabavne elektronike. Marsikomu drugemu verjetno tudi, čeprav je ta velikan v digitalni fotografiji ravno tako dobro, če ne še bolj zasidran kot med televizorji, walkmani, videokamerami in avtoradiji. Poleg tega, da sam izdeluje digitalne fotoaparate, je namreč med prvimi tremi največjimi proizvajalci, je med največjimi dobavitelji tipal za ostale. Tudi za Nikonov vrhunski fotoaparat D2X, ki je za nadaljevanje zgodbe še kako pomemben.

Jeseni smo namreč dočakali naslednika že malo utrujenega, a vseeno zelo dobrega F828, R1. Kar se tiče velikosti, je razred kompaktnih fotoaparatov zapustil in se preselil stopničko višje, v zrcalno refleksni. Celo tu ni med najmanjšimi, saj je marsikateri model, na primer Canon 350D z osnovnim objektivom manjši kot Sony-ev novinec. Kljub temu so osnovne linije, ki jih je zarisal predhodnik ostale. Razporeditev gumbov in zaslona LCD je kaže na to, da je imel nekdo s tem polne roke dela. Prvo presenečenje je zaslon, ki ni tako, kot smo navajeni na zadnji strani ampak zgoraj. Je vrtljiv v vse smeri in umestitev se hitro pokaže za uporabno. Če ste že kdaj fotografirali s kakšnim fotoaparatom srednjega razreda s svetlobnim jaškom, vam bo upravljanje zelo domače, saj sta pogled od zgoraj in pozicija fotoaparata tako rekoč enaki. Zadnjo stran fotoaparata so tako lahko snovalci izkoristili za dobro razporeditev gumbov, kjer prevladuje vrtljiv gumb, podobno, kot ga imajo Canonovi zrcalno refleksni fotoaparati. Vse pomembnejše funkcije so dosegljive preko njih, tako da je izbira hitra in enostavna. Zanimivo so snovalci postavili nastavek za bliskavico, ki ni na sredini fotoaparata, ampak pri držalu. Iskalo je, kot se za kompaktni fotoaparat spodobi elektronsko. Glavna prednost tega je tih zaklop, saj ni zrcalca, ki bi sprožal hrup. Kljub dobri ločljivosti je v primerjavi z optičnim iskalom še vedno korak zadaj, a sčasoma se bo tudi to izboljšalo.

Sedaj pa k tehničnim lastnostim, najprej k tipalu. Slednje je za kompaktni razred ogromno, saj je veliko kar 21.5 x 14.4 mm. To je za malenkost manjše kot tista, ki jih najdemo v zrcalno refleksnih fotoaparatih s tipalom velikosti APS-C. Kaže, da so pri Sony-u vzeli za osnovo tipalo, ki se nahaja v Nikonu D2X in ga ustrezno priredili za R1. Zaradi tega je ta fotoaparat trenutno pravi posebnež med kompakti, če temu sploh še lahko tako rečemo. Osnovna občutljivost se začne pri ISO 160, najvišja pa je kar ISO 3200. A ni vse tako lepo, kot se na prvi pogled zdi, namreč pri višjih občutljivostih je v določenih primerih opazen predvsem rdeči šum. Da vas še malo bolj zmedem, če boste fotografirali v RAW (surovem) formatu in pretvorili sliko z Adobe RAW 3.3, bo ta šum preprosto izginil in bo kvaliteta primerljiva s Canon-ovimi tipali. Slaba stran tega je, da se velikost datoteke ob tem poveča na 20 MB, kar je med večjimi RAW datotekami. Za primerjavo, Canon 5D ima RAW datoteko veliko okoli 13 MB. Snovalci so dali še eno dokaj zoprno omejitev, zaporedno snemanje omogoča le tri posnetke v seriji.  Zato pa na drugi strani navduši objektiv, ki ima razpon primerljiv z 35mm formatom od 24 do 120mm. Na prvi pogled nič posebnega, ampak tistih nekaj dodatnih milimetrov na širokem kotu bo razveselilo marsikaterega uporabnika. Poleg tega bo marsikoga razveselila še mala zvezdica na objektivu, ki pomeni, da so svoje prste imeli pri njemu gospodje iz Carl Zeissa. Ostrenje je v normalnih svetlobnih pogojih zelo hitro in primerljivo z zrcalno refleksnimi fotoaparati, v slabših je v pomoč ročno ostrenje. Vgrajena bliskavica svoje delo dobro opravi, a morate pri širokem kotu umakniti sončno zaslonko, drugače ne pokrije cele slike. 

Če počasi zaključim, R1 je zanimiv fotoaparat s celo vrsto novosti, ki se bodo počasi uveljavile tudi pri drugih proizvajalcih v prihodnjem letu. Je to sploh še kompakt ali sega višje? Vprašanje ni lahko, saj R1 nudi več, kot ostali kompaktni fotoaparati. Predvsem je tu zopet globinska neostrina, kar je pogrešal marsikateri fotograf pri kompaktih. Široki kot je tudi zelo uporaben, prav tako navduši ergonomija, ki omogoča enostavno delo. R1 je posebnež, ki si je našel dobro mesto med zrcalno refleksnim in kompaktnim svetom in bo zaradi tega našel kar nekaj zvestih uporabnikov. Predvsem tistih, ki jim je blizu zrcalno refleksni svet blizu, a imajo en objektiv več kot dovolj.

Sony DSC-R1 je posebna kompaktna kamera. Vrhunsko tipalo, katerega je podjetje Sony že izdelalo za Nikon D2x pokaže tudi v tej kameri svojo pravo vrednost. Odlična slika in možnost kakovostne fotografije pri višji ISO občutljivosti so prve prednosti.

Fotograf Alan Orlič je R1 že preizkusil v specifičnih pogojih. Na snemanju nadaljevanke "Moja mala klinika" (na sliki je hrvaška izvedba) ima s pravo DSLR kamero, ki mu edina omogoča dobre rezultate težave. Zaklop je preglasen in moti samo snemanje. S pomočjo DSC-R1 pa teh težav ni več. Dobra slika pri visokem ISO in zaradi velikega tipala možnost kontrole globinske ostrine so velike prednosti DSC-R1.

Tudi v širokem kotu zajema še ne pride do večjega popačenja.

Sony R1 nam zaradi večjega tipala nudi tisto, kar pri drugih kompaktnih kamerah izrazni fotograf še kako pogreša. To je kontroliranje globinske ostrine.

Je to sploh še kompakt ali sega višje? Vprašanje ni lahko, saj R1 nudi več, kot ostali kompaktni fotoaparati.

24mm

120mm

24mm. V protisvetlobi pride prehitro do močno kontrastnega zapisa.

24mm

120mm. Mogoče izgleda 120mm goriščnice premalo. A zaloga točk nam omogoča dodatni izrez.

24mm.

24mm

Pri odprti zaslonki in nad srednjimi goriščnicami je globinske ostrine zelo malo. S tem imamo omogočeno, da kontroliramo ostrino po globini slike, kar nam pri portretni fotografiji pride zelo prav.

Še ena odlična lastnost kamere Sony R1. Objektiv nam omogoča kot zajema 24mm (ekv.35mm).

Primerjava šuma slike pri višji izbiri. 3200ISO. Sony R1.

3200ISO. Canon EOS 20D.

Vsakdo, ki bo kupil Sony DSC-R1 v Decembru 2005, bo imel januarja 2006 možnost udeležbe na brezplačnem seminarju z na­slovom "SPOZNAJMO DSC-R1 OSEBNO". Seminar bo vključeval spozna­vanje s kamero in njenimi možnostmi pri zahtevnejšem fotogra­firanju, kot povezljivost s Sony napravami (projekcija z LCD TV in projektorji).