Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

 

 

Samsung pro815 / Test

Avtor:Matjaž Intihar
06.01.2006 11:33

 

Že vsaj 10 let je Samsung prisoten na našem trgu s svojimi foto kamerami. V letu 1996 je bila velika uspešnica model analogne kompaktne kamere z imenom EX. Futuristična oblika, velika množica funkcij in odlična cena, kar do takrat med analognimi kamerami ni nudila velika peterica, Canon, Minolta, Nikon, Olympus, Pentax, so prodajalcem in kupcem dale novega zmagovalca. Samsung je bil predvsem zaradi cen, med analognimi kamerami kar nekaj let po količini prodanih kamer blizu njih.

 

Po letu 2000 pa se je že začela kazati digitalna doba in glavni akterji so zopet začeli jemati vajeti v svoje roke. Čeprav nam je Samsung od leta 2002 ponudil kar 26 kompaktnih digitalnih kamer, pa je šele zadnji model kompaktne kamere Samsung Pro815 prinesel ponovno večje zanimanje za foto kamero te blagovne znamke.

 

Glavna vrednost te kamere je objektiv s kar 15X-nim optičnim razponom med goriščnicami.

 

Leta 2003 sem bil na Samsung konferenci v Stockholmu. Nad njihovo predstavitvijo sem bil navdušen. Z veliko samozavestjo so nam predložili toliko zanimivih informacij in visokih lastnih ciljev za prihodnost, da v njih nisem dvomil. Vsaj do takrat na predstavitvah japonskih podjetij, večjih napihnjenih predstavitev kamer nisem videl. Večinoma so povedali še manj, kot so kasneje predstavili.

Samsung pa nam je takrat napovedal, da bo že na Photokini 2004 pokazal svojo DSLR kamero, da bodo kmalu Sony pomnilne enote MemoryStick vodilne v uporabi in predvsem, da bo Samsung leta 2007 po količini kamer tretji med svetovnimi proizvajalci. Smele in drzne besede, povedane od njihovega samega podpredsednika, a kasneje se jih je veliko izkazalo za močno iz trte izvite.

 

A danes gredo pri foto kamerah naprej. Najprej so napovedali skupno pot z japonskim Pentax glede DSLR kamer in istočasno na trg ponudili eno izmed redkih »pravih« all-in-one kamer in naredili še korak naprej od vseh pred dvemi leti predstavljenih "all-in-one" kamer. Samsung pro815 je predvsem zaradi izredne goriščnice objektiva 420mm (ekv.35mm) in kar 3,5 palčnega zaslona krepko odskočila od do sedaj znanih »all-in-one« kamer iz razreda 8M točk.

 

Kamera je v ohišju iz plastike in aluminija, ter narejena izredno kakovostno.

 

Samsung pro815

Ob prvem stiku s kamero me je najbolj presenetil njen zaslon. Glede na tehnične podatke sem bil pripravljen na njegovo velikost, toda tako velikega nisem pričakoval. Samsung je kot prvi v kamero vgradil zaslon velikosti 3,5 palca a za to velikost povprečne ločljivosti 235.000 točk.

Kamera je v ohišju iz plastike in aluminija, ter narejena izredno kakovostno. V roki nam daje material zelo dober občutek. Kamero se tudi dobro drži v roki. Je pravih dimenzij 136x87x79mm in ima dosti prostora za desno roko, solidno je tudi prednje držalo. Na levi strani je mnogo manj prostora, zato se kamero težje drži na tisti klasični »kompakt« način držanja z iztegnjenima rokama. To nam preprečuje že sama teža kamere 910g, še bolj pa dolge goriščnice objektiva, preko katerih zelo težko lovimo motiv, če kamero ne prislonimo k očesu in gledamo na motiv preko EVF (elektronskega) iskala s solidno ločljivostjo 234.000 točk. In tako najdemo odlično pozicijo za levo roko. Z dlanjo jo podpiramo na spodnjem levem delu, s prsti pa brez težav dosežemo obroče na objektivu za zumiranje, ostritev in nastavitev kompenzacije osvetlitve EV ter način večih posnetkov z raličnimi nastavitvami »bracketing«, osvetlitve, fokusa in WB.

 

Kamero se tudi dobro drži v roki. Je pravih dimenzij 136x87x79mm in ima dosti prostora za desno roko.

 

Oblika kamere je malo samosvoja. Gumbov na kameri tega razreda sploh ni veliko, so veliki, zelo kakovostni, lahko vodljivi a marsikateri je uporabniško neroden. Vidi se, da Samsung pri foto kamerah še nima izkušenj in marsikateri gumb priredili višji oblikovni in ne uporabniški vrednosti. Toda uporabnik se vsega hitro navadi in ga kakšna nerodnost in daljša pot do cilja niti ne moti. Sam sem imel največ pripomb nad gumbom za spreminjanje pogleda na sliko. Kamera ima kar tri zaslone. Največji je zadaj (3,5 palca), manjši je na vrhnjem delu kamere (1,44 palca), tretji pa je v EVF iskalu (0,44 palca). In tako je treba večkrat pritiskati gumb, da lahko gledamo motiv preko EVF iskala in da nastavljamo nastavitve preko velikega zaslona, saj je to opravilo preko EVF zaslona skoraj nemogoče. A med pritiski, se premikamo še na za fotografiranje manj uporabni manjši vrhnji zaslon. Večkrat se mi je dogajalo, da pravzaprav nisem vedel, kolikokrat moram pritisniti, da bom sliko videl na želenem zaslonu, oziroma kateri je v uporabi. Saj se sčasoma navadiš na tak način premika med zasloni, a veliko bolje bi bilo, če bi na kamero dali drsni gumb v treh pozicijah. Tako bi mnogo laže vklopili želeni zaslon.

 

Kamera je oblikovno brez ostrih linij in povsem samosvoje oblike. Samsung gre tudi pri obliki kamere svojo pot.

 

Prednja stran nam pokaže tisto, kar fotografa pri tej kameri pritegne mnogo prej kot velik zaslon. Objektiv z napisom znanega proizvajalca leč Schneider-Kreuznach ima kar 15X-no optično razmerje med goriščnicami. Začne se pri 7,2mm (28mm ekv.35mm) in lahko jo spreminjamo vse do 108mm (420mm ekv.35mm). Svetlobna moč objektiva je od f/2,2 v širokem kotu do f/4,6 v tele območju. Če pogledamo na ta objektiv samo iz teh osnovnih tehničnih lastnosti lahko vidimo, da so se pri Samsung odločili za pravi mega zoom, z zadovoljivo svetlobno močjo tudi v ozkem kotu zajema.

Na desnem zgornjem delu je močna lučka za doosvetlitev motiva (služi tudi kot pokazatelj delovanja samosprožilca) v slabih svetlobnih pogojih in služi tudi za prikaz delovanja samosprožilca. Če na objektivu uporabljamo senčno zaslonko nam le ta zastira njeno svetlobo, zato jo odstranite. Pri uporabi daljših goriščnic pa je lučka preslabotna.

Na levi prednji strani je še »pasivni« AF senzor, vrtljivi gumb za premik nastavitev pod funkcijo JOG1 in nižje sprejemnik za daljinski prožilec. Levo in desno ob objektivu pa sta še mikrofona in kamera nam omogoča stereo snemanje zvoka.

 

Na objektivu imamo tri obroče (zoom, ostrina, EV).

 

Zgornja stran kamere je čistih oblik in z lepo razporejenimi gumbi. Na levi sta gumba za ISO in nastavitev načina merjenja svetlobe. Poleg je zgornji zaslon velikosti 1,44 palca, preko katerega lahko nastavljamo in spremljamo večino pomembnih podatkov o načinu zajema fotografije in preko katerega lahko tudi spremljamo motiv. Desno od zaslona sta gumba za premik hitrosti zajema in nastavitev samosprožilca. Sledi vrtljivi gumb za premik med programskimi nastavitvami zajema slike. Samsung pro815 nam omogoča 11 scenskih nastavitev, lastno MyMode, zajem videa in klasične nastavitve za zahtevnejše, P/A/S/M. Na zgornjem delu držala sta še prožilec in zvočnik. Nad objektivom pa vgrajena bliskavica in za njo nastavek za dodatno bliskavico. Samsung ima lastno bliskavico model SEF 42A.

 

Ko premaknemo goriščnico do njene največje vrednosti, kamera močno pridobi na dolžini.

 

Tudi zadnja stran je oblikovno zelo čista in z malo nastavitvenimi gumbi. Pri večini gumbov na kameri so bolj kot na uporabnost gledali na oblikovno postavitev. Vse prevečkrat je treba oko odmakniti od iskala, da lahko pridemo do želene nastavitve. A očitno pri Samsung razmišljajo, da uporabniki teh zmogljivih a še vedno kompaktnih kamer ne bo veliko tistih, ki bi radi večkrat posegali po različnih spremembah nastavitev.

Levo zgoraj je EVF iskalo z možnostjo nastavitve dioptrije, v katerega je treba gledati z desnim očesom, saj v nasprotnem primeru s čelom pritiskamo in mažemo veliki TFT zaslon. Pod iskalom so trije gumbi za premik med zasloni, vklop različnih informacij na njemu in za vstop v scenske nastavitve, ki pa v načinu pregleda fotografij služi tudi kot vklop funkcije za brisanje slike.

Na sredini je že opisani 3,5 palčni zaslon, preko katerega je poseben matiran nanos Micro Reflective (TMR), ki poskrbi, da se svetloba iz ozadja ne blešči na zaslonu in je s tem izboljšan pogled pri močnejši svetlobi.

Nad zaslonom je vrtljivi nastavitveni gumb (JOG2) za premik med ločljivostjo, kompresijo, ISO, itd., Desno v zgornjem kotu je gumb za zaklenitev nastavljenih parametrov osvetljevanja, korekturo ­+/- EV in ­ pregled večih slik na zaslonu. Pod njim je gumb za povečavo fotografije (10,2X).

Sledi še štiri funkcijski gumb, ki služi za nastavitve delovanja bliskavice, makro, WB in pod C lahko nastavimo hitri vklop ene izmed funkcij iz MENU-ja. V sredini je gumb za vstop v MENU in potrditev izbranih funkcij. Povsem spodaj ob zaslonu pa je še gumb za vklop funkcije pregleda posnetih fotografij.

 

Bliskavica vgrajena v kamero se premalo dvigne nad objektiv. Pri daljših goriščnicah objektiv že zastira pot svetlobi iz nje.

 

Leva stran kamere nam nudi kakovostno izdelana vratca za katerimi so kontakti za USB 2.0, A/V izhod in za polnilec. Na objektivu pa gumbe za nastavitve načina ostrenja, zaklenitev izmerjenih vrednosti ostrenja, dvig bliskavice in vklop funkcije HS (High Speed Shuter), ki poskrbi, da kamera deluje pod krajšimi časi osvetlitve, da pride kasneje do stresenosti posnetka. Pri tej kameri je večja pomanjkljivost, ker nima  sistema stabilizacije slike. So pa s funkcijo HS delno rešili ta problem, a na račun kakovosti slike, saj nam kamera dvigne občutljivost, da doseže krajše čase osvetlitve.

 

Na desni strani pa so vratca za katerimi je CF (CompactFlash) pomnilna kartica.

 

Spodnji del kamere pa nam nudi samo navoj za stojalo in vratca za katerimi je izredno zmogljiva Li-Ion baterija.

 

Šele ko pogledamo sliko na zaslonu vidimo kako velik je v resnici. Neprimeren za gledanje na motiv, a odličen za pregled posnetih fotografij.

 

Na zadnjem delu kamere je zelo malo nastavitvenih gumbov.

 

Vidi se, da Samsung pri foto kamerah še nima izkušenj in marsikateri gumb priredili višji oblikovni in ne uporabniški vrednosti.

 

Zgornja stran kamere je čistih oblik in z lepo razporejenimi gumbi. Zaslon nam služi za pregled na nastavitve, kot lahko tudi za pogled na motiv.

 

Navoj za stojalo je iz kovine.

 

Spodnji del kamere pa nam nudi samo navoj za stojalo in vratca za katerimi je izredno zmogljiva Li-Ion baterija.

 

Kamera zapisuje na CF pomnilne enote. Imamo možnost izbiranja med JPEG, TIFF ali RAW zapisom.

 

Tudi iz tega pogleda na kamero opazimo, da so oblikovalci imeli veliko besede pri njenem razvoju.

 

Na EVF iskalo se mora fotograf šele privaditi. Pri daljših goriščnicah brez njega ne gre. Gumb spodaj nam omogoča premik med vsemi tremi zasloni.

 

Kadar fotografirate z vgrajeno bliskavico, iz objektiva obvezno odstranite priloženo senčno zaslonko.

$$PAGE$$

Tehnične lastnosti
CCD v kameri je velikosti 2/3 palca in nam nudi 8M točk. Torej je tudi v tem elementu kamera zanimiva in lahko zadovoljuje vsakega pikslov lačnega kupca. Tipalo nam omogoča nastavitev občutljivosti od 50 do 400ISO. Pri zapisovanju datoteke pa imamo možnost izbire med JPEG, TIFF in RAW zapisom. Imamo tudi možnost zajema med sRGB in AdobeRGB barvnim prostorom.
Časi zaklopa so od 2sek. Do 1/4000sek., v M načinu do 15sekund. Merjenje svetlobe je v večih poljih po celotni površini, s poudarkom na sredini in spot. Ostrenje je v TTL načinu in še s pomočjo pasivnega senzorja. Osvetljevanje lahko nastavimo v enojnem in »continius« načinu 2,5 posnetka v sekundi, oziroma 10 v sekundi, če delujemo v ločljivosti 1M točk. Kamera nam nudi tudi možnost intervalnega fotografiranja z nastavitvijo časa zajema od 1 ��" 60min., do 99 posnetkov v seriji.
Ostrimo lahko tudi ročno, a pri kamerah z zasloni nikoli nismo prepričani o točnosti nastavitve. Zato imamo tudi možnost AF bracketing v treh ali petih stopnjah.
Motivu se lahko približamo do 50cm pri 24mm in do 4m pri 420mm goriščnice. V super makro načinu pa od 3cm vendar samo v območju goriščnic med 50 do 100mm.
MENU nima preveč nastavitev, zato se z njim hitro spoznamo. Nudi pa nam vse glavne nastavitve tako pri zajemu kot pri ogledu fotografij. Tu imamo tudi možnost izreza že posnete fotografije ali spremembo njene ločljivosti. Največkrat uporabljeno nastavitev pa lahko shranimo in jo prikličemo s pritiskom na gumb C.

Zgornji zaslon nam nudi pogled na informacije o zajemu, kot pogledu na motiv.
 

Samsung pro815 v praksi

Oblika, velikost, teža in držanje kamere v roki je vedno stvar osebnega okusa. Če kamero gledam iz pogleda povprečnega družinskega fotografa, mu Samsung pro815 enostavno nudi preveč vsega. Od velikosti, teže, tehničnih lastnosti, do nastavitev.

Če jo pogledam iz oči popotniškega fotografa, je njena slabost samo velikost in teža. Toda napredni in zahtevnejši družinski ter popotniški fotografi, bodo v njej že videli mnogo odličnih lastnosti.

O objektivu ne gre zgubljati besed. Nudi nam tako široki kot 28mm, kot izreden ozki kot 420mm. Obenem pa imamo možnost že 4X-nega digitalnega zoom-a. Svetlobna moč objektiva je za objektiv s 15X-nim optičnim razponom izjemna. A v slabih svetlobnih pogojih pazite, da vam pri najdaljši goriščnici čas osvetlitve ne pade pod 1/100sekunde. Vaše fotografije bodo v tem primeru stresene. Zato kar izkoristite funkcijo HS, da kamera sama poskrbi za višjo občutljivost in s tem krajše čase osvetlitve.

Programske in scenske nastavitve nam nudijo možnost kontroliranja posnetka. Bolj zahtevni lahko izkoristijo še različne načine merjenja svetlobe in korekturo ekspozicije. Na objektivu lahko s prvim obročem zelo hitro pridemo do »bracketing« nastavitev, na zaslonu pa se nam celo pokažejo vsi primeri z različnimi nastavitvami, kako bo slika zajeta.

Premik zoom-a ni hiter, saj gre objektiv krepko iz svojega ležišča. Pri daljših goriščnicah izgleda že pravi top med objektivi, s tem pa da kameri videz zelo resne kamere.

Video zapis je možen v ločljivosti 640x480 točk s 25 slikami v sekundi in možnostjo snemanja do 30 sekund. Zapis je AVI, med snemanjem lahko spreminjamo goriščnice, zvok pa se zapisuje v stereo načinu.

Kljub temu, da kamera zmore zajeti 2,5 posnetka v sekundi, ni namenjena športni fotografiji. V elementu hitrega delovanja so DSLR kamere še vedno v veliki prednosti. A Samsung pro815 ima zaradi množice funkcij in odličnega objektiva prednosti drugje. In fotograf se mora pred vstopom v DSLR svet kamer resno vprašati in seznaniti s pro815, da mu kasneje ne bo žal nakupa. DSLR ima večjo prednost samo v uporabi sistema in glede na pro815 še pri fotografiranju z višjo občutljivostjo tipala. Vse ostale lastnosti glede družinske in popotniške fotografije pa gredo v prid te zelo kakovostne »all-in-one« kamere.

Če boste lastnik kamere Samsung pro815 boste kmalu spoznali, da se preko tako velike in težke kamere ter velikega zaslona zelo težko spremlja motiv in fotografira (na zaslonu lahko nastavimo manjšo sliko). Vse skupaj še otežuje premik goriščnic in izjemni ozki kot (skoraj nemogoče je spremljati z iztegnjenimi rokami premikajoči motiv). Treba se bo navaditi na EVF iskalo in na premik med zasloni, ko boste želeli v MENU ali premakniti določene funkcije.

Informacije na zaslonu med pregledovanjem fotografij.

Informacije na zaslonu med fotografiranjem.

Na zaslon lahko prikličemo tudi linije za lažji pregled tretjin in poravnavo horizonta.

Na zaslonu si lahko ogledamo dve sliki pod različnimi nastavitvami zajema. V "bracketing" delovanju poleg osnovne slike vidimo še dve manjši, ki že kažeta vpliv korekture.

Ker je zaslon za pogled na motiv preko njega prevelik, imamo možnost zmanjšati sliko na zaslonu. V okolici pa ostanejo informacije.

ISO nastavljamo preko gumba JOG2, ki je na zadnji strani desno zgoraj.

Nastavitev "bracketing" možnosti. Kamera nam nudi EV, WB in fokus "bracketing" s tremi ali petimi posnetki.

Nastavitev delovanja pod daljinskim prožilcem ali samosprožilcem.

Izbira načina merjenja svetlobe.

Izbira korekture bele barve.

Makro nastavitev.

Izbira ločljivosti.

Vklop in delovanje bliskavice.

Premikanje med scenskimi nastavitvami.

Samsung ima svoj pristop do oblike nastavitev v MENU-ju. Dobro pa je, da jih ni veliko in ko glavne spoznamo lahko hitro in enostavno najdemo in nastavimo želene.

Datoteke se lahko zapisujejo v seriji, ali pa po vsakem izklopu/vklopu kamere pišemo v nova okna.

Izbira možnosti prikaza slike in zvoka ob vklopu.

Možnost zapisa datuma na sliko.

Gumbu C (custum) lahko določimo funkcijo, katero največkrat potrebujemo.

Zaslon je velik požrešneš energijo. S kontrolo nad njegovim časom delovanja laže hranimo energijo.

$$PAGE$$

Kakovost fotografije

Glede na dejstvo, da je v kameri tipalo iz kamer 8M točkovnega razreda, katere smo spoznali pred dvema letoma (Hibridne kamere / Digitalni klub 8M točk), kaj več od nje ni bilo pričakovati. Toda danes večina fotografov že ve, da se v hibridnih »all-in-one« kamerah ne išče vrhunske kakovosti slike, ampak samo solidno kakovost in široko uporabniško vrednost kamero. Ti dve lastnosti pa nam kamera Samsung pro815 v celoti nudi. O široki uporabniški vrednosti ne gre dvomiti. Le s kamero se moramo dobro spoznati, predvsem pa upoštevati nekaj zakonitosti za nestresen posnetek pri daljših goriščnicah. Škoda, ker v kamero niso dodali še sistem stabilizacije slike. Prišel bi ji še kako prav in kamera bi v sebi združevala vse in še več, kar so do sedaj nudile vse »all-in-one« kamere skupaj.

Pri kakovosti fotografije pa je Samsung naredil uspešen kompromis. Objektiv kljub velikemu optičnemu razponu goriščnic dobro riše in ima napake distorzije, vinjetiranja in aberacije samo toliko, kot ostale boljše kompaktne kamere. V elementu kakovosti risanja jo močno prekaša samo Panasonic FZ-30. Fuji 9500 pa nudi samo mnogo višje občutljivosti tipala. Pro815 zna biti za marsikoga pri 400ISO, že povsem na robu sprejemljive kakovosti fotografije. Nekaj težav dela tipalu tudi močan svetlobni kontrast.

Toda gledano v celoti je Samsung pro815 v pogledu kakovosti slike lahko povsem zadovoljiva tudi za zahtevnejše. Še toliko bolj, če fotografij ne boste povečevali nad velikost A4 formata in s tem poudarjali manjših napak, predvsem manjše neostrine in šuma. Ocena kakovosti slike je močno subjektiven faktor. To smo že spoznali. Če jih je danes vse več že zadovoljnih s kakovostjo slike iz »fotofona«, kaj ne bodo iz te »megazoom« kamere.

100ISO (izrez 1:1). Ostrina ni vrhunska, a to je cena za 15X-ni zoom.

100ISO (izrez 1:1). Že pri 100ISO lahko opazimo delni šum.

100ISO (izrez 1:1). V tem delu motiva pa algoritmi poskrbijo za kakovosten zapis. Marsikatera druga kamera v tem delu ne pokaže te ostrine, ločljivosti zapisa.

200ISO (izrez 1:1). Šum je že izražen.

200ISO (izrez 1:1). A tako močno kot ga vidite na zaslonu, ga na sliki velikosti A4 formata nikoli ne boste.

200ISO (izrez 1:1). Bolj kot šum boste na fotografiji opazili večji kontrast (začnejo se izgubljati vmesne tonske vrednosti) in zasičenost tonskih vrednosti.

400ISO (izrez 1:1). Ostrina zapisa še vedno ostaja, a šum je pri 400ISO močno izražen.

400ISO (izrez 1:1). Tako močan šum pa bi bil na povečavi A4 že opažen.

400ISO (izrez 1:1). Delno bi ga lahko odpravili, če bi s kamero delovali v RAW zapisu in nato v računalniškem programu poskušali izničiti čim več šuma.

400ISO. Osnovne barve so še vedno dobro izražene. Moti edino šum. Sive vrednosti pa nimajo enakomernega tonskega zapisa.

100ISO. Kamera nam v osnovnih nastavitvah ne potencira zasičenost tonskih vrednosti. Svetlejši toni v sivi tonski lestvici so presvetli.

Kot že ugotovljeno, ostrina ni vrhunska.

Tipalo dobro razloči tudi temnejše tonske vrednosti.

$$PAGE$$

28mm (ekv.35mm). Široki kot je dodatna prednost te kamere.

28mm (ekv.35mm) izrez 1:1. Kromatske aberacije ni veliko. V povečavi pa je zapis slike zrnat tudi pri 100ISO. Samsung očitno še nima pravih algoritmov za izkoristek tipala, katerega smo že poznali v drugih 8M točkovnih kamerah.

28mm (ekv.35mm) izrez 1:1. Za široki kot zajema lahko zatrdim, da je ostrina dobra.

28mm (ekv.35mm) izrez 1:1. Zrnati zapis boste zaradi obilice točk, opazili samo v povečavi nad A4 formata.

420mm (ekv.35mm).

420mm (ekv.35mm) izrez 1:1. Kamera nam omogoča močno približati motiv. Na njemu je vidna množica drobnih detajlov.

28mm (ekv.35mm). V širokem kotu je barrel distorzija slike kar izrazita.

420mm (ekv.35mm). Tudi vinjetiranja je nekaj. Objektiv je poln kompromisov. A ker je kamera namenjena hobi in popotniškemu fotografu, ki si želi posnetek kot dokaz nekega trenutka, uporabnost objektiva prevlada nad njegovimi napakami. Marsikateri cenejši objektiv na DSLR kamerah bi se še slabše odrezal.

28mm. Pro815 nas s svojim širokim kotom povsem zadovolji. Če želite še širši kot pa boste posegli po dodatni predleči.

200mm. Kar naenkrat je vse mnogo bližje. Tako goriščnico so nam nudile kamere prejšnje serije 8M točkovnega razreda, ki so tudi imele široki kot 28mm.

420mm. A Samsung pro815 gre še dlje. Kar naenkrat nam je 45km oddaljeni motiv kot na dlani.

420mm. Pogled iz Zaloga proti Krvavcu.

420mm in 4X-ni digitalni zoom. Z malo domišljije si lahko ogledamo kakšna je kaj gneča na Krvavcu.

Kamera nam omogoča odlično zajeti vsak zanimiv motiv. Resnične težave glede kakovosti slike se kažejo samo pri 400ISO.

35mm.

420mm.

420mm.

V kontrastnih svetlobnih pogojih so kontrasti na sliki izredno močno poudarjeni.

Očitno ima Samsung še težave pri algoritmih za procesiranje slike. Treba bo naknadno v računalniškem programu malo odpreti temnejši del na sliki. Vse kar je v senci je z močno pretemno risbo. V takih svetlobnih pogojih pri tej kameri priporočam zajem v RAW zapisu.

Pri običajnih motivih in normalnih povečavah pa kaj hitro ugotovimo, da ima kamera Samsung pro815 zelo široko uporabniško vrednost in v večini primerov nudi hobi fotografu dobro kakovost fotografije.

Za konec

Kamera Samsung pro815 nam vse bolj kaže, da je pravi konkurent DSLR kameram za vse tiste fotografe, katerim menjava objektivov in zapletenost uporabe raznih nastavitev ne odgovarja.

Ko pa na kameri poleg scenskih nastavitev vidimo še možnost nastavitev kreativnih programov pa tudi zahtevnejši spozna, da kamera poleg objektiva nudi še marsikaj zanimivega in uporabnega. Ne priporočam jo samo tistim fotografom, ki si želijo višjo hitrost delovanja ali fotografirajo v slabih svetlobnih pogojih in si želijo najvišjo kakovost slike. Ti fotografi bodo raje vzeli DSLR kamero in se spopadli s težavami njene tehnike in uporabniških lastnosti. Če pa želite udobno, enostavno fotografiranje in vas malo šuma na povečavah (če jih sploh izdelujete) ne moti, pa je Samsung izdelal pravo kamero za vas.

 

S kamero pro815 je Samsung nakazal, da znajo tudi z lastnimi idejami in rešitvami narediti kamero, ki močno izstopa. Ta kamera jim zaradi zanimanja fotografov nudi močno promocijo tudi pri manjših in cenejših kompaktnih kamerah. In ker se vse več podjetij umika iz široke ponudbe kompaktnih kamer, ali pa zmanjšujejo proizvodnjo, se mogoče res uresničujejo besede, da bo Samsung leta 2007 tretji po prodaji foto kamer. In ker nam v sodelovanju s Pentax že ponujajo tudi DSLR kamero pod svojim imenom, mislijo resno.

Marsikdo bo sicer zamahnil z roko glede na to, da je to korejska kamera. A pred 15 leti smo se tudi zmrdovali nad korejskimi avtomobili. Danes so tu in so v svojih razredih povsem konkurenčni.
$$PAGE$$
Primerjava s Sony R1 in DSLR

Da razblinimo temo o kakovosti fotografije. Večkrat sem že povedal, da je to zelo relativen, predvsem pa subjektiven pojem in ocena. Ko naredimo več primerjav z različnimi kamerami je ocen lahko več. Še toliko več različnih mnenj je, če je ocenjevalcev več. Vsak ima svoj pogled na kakovost, predvsem pa gleda drugačne detajle. Seveda v povečavi lažje opazimo napake, pri izdelanih fotografijah na papir. S temi kamerami pa bodo na povečavah do A4 formata za povprečnega gledalca zanemarljive.

Pri DSLR kamerah je veliko odvisno od objektiva, pravilne izbire zaslonke in stojala. Kaj hitro pride do opazne slabše fotografije, če uporabimo povprečen objektiv. Če nismo izbrali prave zaslonke in pri nekaterih motivih manjka globinska ostrina, oziroma imamo zaradi daljših "pravih" goriščnic predolge čase osvetlitve.

In v primerjavah lahko opazimo, da pri 100ISO Samsung pro815 kaže primerljivost s Sony R1 in pri marsikateri fotografiji tudi s Canon EOS 5D ali starejšo D60, če na njih uporabimo povprečen objektiv. Kameri Samsung pro815 pa lahko dodamo še. Poleg primerljivosti nam nudi še široko uporabnost. Ta "all-in-one" kamera zna zadovoljiti marsikaterega hobi fotografa, ki ne išče kamero za tehnično vrhunsko sliko, ampak predvsem kamero, ki mu bo v večini želenih pogojih omogočala zajem slike brez da posega po raznih dodatkih, kot so predleče, objektivi itd.

Če ste v dilemi glede kompaktne kamere ali DSLR in še niste prebrali članka o njihovih primerjavih, si ga preberite tu. "Kompakt proti DSLR!"

Samsung pro815, Sony R1 in Canon EOS 5D.

28mm. Osnovni motiv posnet z večimi kamerami pri enakih goriščnicah (upoštevani ekvivalenti goriščnic) in zaslonkah. Izrezi pa so vsi 1:1, velikost izreza pa je odvisna od točk na tipalu.

28mm izrez 1:1. Samsung pro815. Pri 28mm opazimo slabšo ostrino kot pri R1 in 5D. Le ta gre predvsem na račun objektiva z močnim razponom goriščnic in s tem kompromisom z napakami samega objektiva. Slika je tudi opazno bolj zrnata kot z ostalima dvema. A slabše ostrine in zrnatosti na povečavah do A4 sploh opazili ne boste, če le niste preveč pikolovski. A tak fotograf najde kopico napak tudi pri najdražjih kamerah in objektivih. Če vemo za koga in kaj je kamera namenjena, na kakovost tudi gledamo iz takega kota.

28mm izrez 1:1. Sony R1. Izrez je večji, ker Sony R1 nudi večje število točk.

28mm izrez 1:1. Canon 5D in EF 28-135mm IS (100mm).

100mm izrez. Samsung pro815. Bolj ko gremo z objektivom v ozki kot, kakovostnejša je risba. V primerjavi je ostrina odlična, prav tako tonski zapis. Veliko več je različnih tonov.

100mm izrez. Sony R1.

100mm izrez. Canon 5D in EF 28-135mm IS (100mm).

100mm izrez. Samsung pro815. Algoritmi najbrž bolj ostrijo sliko ali pa je slabši proces kompresiranja slike. Zato je več zrnatosti in napak zapisa v kontrastnih delih.

100mm izrez. Sony R1.

100mm izrez. Canon 5D in EF 28-135mm IS (100mm).

28mm

28mm, izrez 1:1, Samsung pro815. Več je tonskih vrednosti in boljša je koloritost slike. Ostrina pa je v širokem kotu slabša. Sony R1 ima le objektiv z razponom samo od 24 do 120mm.

28mm, izrez 1:1, Sony R1.

100mm.

100mm izrez. Samsung pro815. Ostrina je primerljiva z obema. Barvnega zapisa je več kot pri R1. Slika iz D60 deluje premehko, a vemo že iz članka "kompakt proti DSLR", da nam prav tak zapis nudi možnost večje obdelave slike kasneje v računalniškem programu. Tako pro815 in R1 sta že močno obdelala fotografijo med A/D obdelavo v kameri in izgubila množico tonskih vrednosti.

100mm izrez. Sony R1.

100mm izrez. Canon D60 in EF 28-135mm IS (100mm).

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com