Švedskega proizvajalca bliskavic in modifikatorjev najvišjega kakovostnega razreda poznamo že kar nekaj časa. (e-Fotografija je predstavila že dva preizkusa bliskavic Profoto B2 - bliskavica za teren in Profoto D2 - studijska bliskavica). Svoj položaj na trgu si je priboril s kakovostnimi produkti. Ti so namenjeni najzahtevnejšim fotografom, ki tovrstno opremo v studiu ali na terenu uporabljajo na dnevni bazi in od nje zahtevajo zanesljivost, maksimalno kakovost in dobro uporabniško izkušnjo. Še nekaj let nazaj so pri Profoto izdelovali le bliskavice z visoko močjo, ki so se napajale z elektriko iz vtičnice. Z napredkom baterijske tehnologije se je ob razvoju baterijskih generatorjev za terensko rabo začela nižati tudi teža in velikost takšnih naprav. Danes na terenu uporabljamo opremo, ki jo napajajo Litij-ionske baterije, veliko manj elektrike pa namesto halogenskih “pilotskih luči” porabijo LED diode, ki z vsako generacijo večajo svojo moč in višajo indeks barvne reprodukcije.

Tako je Profoto vso svoje znanje najprej zapakiral v serijo bliskavic D1, naredil baterijsko verzijo in jo poimenoval B1, kmalu za tem pa lansiral še B2, ki ima generator ločen s kablom, tako da je sama glava bliskavice zelo lahka in majhna in jo lahko uporabljamo kot neke vrste mobilni izvor studijske svetlobe (generator obesimo na ramo, studijsko stojalo, avto, helikopter itd.).

Vse novejše Profoto bliskavice povezuje radijski prožilec, s katerim na sami kameri, preko na soncu dobro vidnega zaslona, uravnavamo moči vsake bliskavice posebej.

Bliskavice imajo skupen tudi jezik - razumejo namreč TTL. V praksi to pomeni, da npr. pri portretni fotografiji glede na izkušnje postavimo bliskavice na neko oddaljenost in pozicijo okoli osebe (npr. marelo od spredaj zgoraj, strip softbox od zadaj v kontra smeri, dve luči na ozadje itd.), naredimo posnetek v TTL načinu, v katerem fotokamera s predbliskom izmeri moči vseh bliskavic in jih nato tudi uravna. Nato lahko prestavimo v ročni (manual) način in le še malce bolj podrobno nastavimo vsak izvor svetlobe posebej. Seveda, če je to sploh potrebno. Avtomatika na teh napravah deluje tako zadovoljivo, da zadostuje za večino situacij, s katerimi se fotografi dnevno srečujemo.

Profoto je šel še korak dlje in posegel v teritorij “hotshoe” oz. “speedlight/speedlite” bliskavic, ki jih običajno dodamo na fotokamero, poganjajo pa jih alkalne ali Ni-MH baterije.

Tu je A1, ki se na prvi pogled od svojih Canon/Nikon itd. bratrancev ne loči veliko, a se kmalu izkaže, da se v napravi z zelo podobno težo, kot jo ima Canon Speedlite 600EX-RT, skriva 3x več “goriva”. V polni moči z litij-ionsko baterijo zmore kar 350 bliskov, na nov blisk pa je pripravljen že v 1.2 sekunde, kar je impresivna številka (naproti 3.5 na NiMH oz. 5.5 sek na alkalnih baterijah pri 600 RX).

Profoto kot razliko proti konkurenci najbolj izpostavlja prav kakovost svetlobe. A roko na srce razlike v le-tej žal večina uporabnikov vseeno ne opazi, saj si raje pomagajo z raznovrstnimi modifikatorji svetlobe. Prej se opazijo npr. razlike v točnosti merjenja odbite svetlobe (A1 se zelo zelo malokrat zmoti v pravilni ekspoziciji), v boljšem avtofokusu - 600RX še vedno uporablja rdečo led diodo in lečo, medtem ko A1 že uporablja laser, na katerega so prešli tudi marsikateri drugi proizvajalci).

Če se le za trenutek dotaknem kvalitete svetlobe. A1 jo veliko lepše razprši, če je naprimer usmerjen v tonsko enakomerno površino. Nekoliko že zaradi same izhodne leče, ki je okrogle oblike. Ta tudi veliko bolj enakomerno razporedi svetlobo in ne ustvarja t.i. “hot spot-ov”, torej področij, ki imajo večjo svetilnost v centru.

Pohvale vredna je tudi “pilotka”, torej LED dioda, ki nam osvetljuje površino na enak način, kot jo bo potem zadel blisk. Ima presenetljivo visoko svetilnost in nam že sama po sebi lahko služi kot odličen vir svetlobe. Bliskavica ima vgrajen motoriziran zoom in tudi pri uporabi pilotke se fokus le-te spreminja z nastavitvijo goriščnice. 

Skupaj z A1 pa je Profoto predstavil še nekaj modifikatorjev za mehčanje in usmerjanje svetobe, ki so poleg visoke kakovosti izdelave tudi izjemno praktični. Namestijo se s pomočjo magneta. Enako velja za barvne in korekcijske filtre, ki jih lahko uporabljamo hkrati z drugimi modifikatorji. 

Ker se A1 odlično razume s splošnim Profoto sprožilcem bliskavic, ga lahko uporabljamo kot dodaten vir svetlobe na kakšnem snemanju in ga npr. postavimo na lokacijo, kjer ni prostora za večji generator ali pa nas omejuje nosilnost določene police itd.

Seveda je tukaj potrebno upoštevati, da gre za veliko šibkejši izvor svetlobe, v kolikor A1 primerjamo z drugo studijsko opremo. A, če vemo kako ga pametno uporabiti in kdaj, je lahko odličen pripomoček za delo na terenu.

Ali je vreden razlike v ceni? Odvisno, če znamo teh nekaj prednosti tudi ceniti in uporabiti v praksi. Hiter “recycle time” je vsekakor vreden svojega denarja, močna baterija prav tako, lahkotnost uporabe in integracija v obstoječi Profoto sistem pa vsekakor odtehtata svoje. Radijska povezava s sprožilcem je izredno zanesljiva in stabilna, velik plus je tudi izredno močna vgrajena svetilka (“pilotka”), ki nam je pri zožanem snopu v veliko pomoč pri osvetljevanju. 

Kar se tiče same moči bliska, ta le ni tako majhna, kot se sprva zdi. Zaradi same leče gre za skoncentriran vir trde svetlobe, ki se je na testu povsem zadovoljivo obnesel na manjših razdaljah od subjekta. Glavni vir svetlobe je bilo sonce, za ločitev osebe od ozadja pa skrbi blisk iz kontra smeri na oddaljenosti cca. 2 metra. Ta je imel zaradi HSS (high-speed-sync) načina delovanja zmanjšano moč (pri HSS na svetilnost bliskov vpliva tudi čas zaklopa, kar drugače za delo z bliskavico ni značino), a je kljub temu odlično pariral močni nedifuzirani sončni svetlobi. 

Obvezen nakup?

Niti ne, saj za dobre posnetke dobra oprema ni nujna, pomaga pa pri doseganju večje količine kvalitetnega materiala in skrbi za boljšo uporabniško izkušnjo. Ob poplavi raznih kitajskih proizvajalcev fotografske opreme, ki so danes praktično že dosegli nivo vodilnih na svojih področjih, je tovrstno vprašanje vedno bolj smiselno in ekonomično. Sam pa se rad prepričujem s slednjim. Ko kupiš drag izdelek, boli samo enkrat, ko pa kupuješ poceni, boli ob vsaki uporabi. ;)

Matjaž Očko / Foto: Žiga Intihar