Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Pentax K10D / Test

Avtor:Matjaž Intihar
06.01.2007 18:55
Stran:

 

Pentax K10D in objektiv DA 16-45mm f/4 ED AL

 

Pentax nam je v letu 2006 pripravil kar nekaj večjih presenečenj. Napovedali so tehnološko sodelovanje s Samsung, predstavili kamero Pentax K100D z lastnim sistemom za umiritev stresenosti kamere preko tipala SR (Shake Reduction), na Photokini 2006 pokazali tehnološko in predvsem cenovno odlično K10D, za konec leta pa so se razširile govorice, da jih »prevzema« podjetje Hoya. In to prav v trenutku, ko so tudi »novodobni« fotografi preko zapisov o K10D začeli pridobivati zaupanje v podjetje Pentax.

 

Prav ta zadnja novica ni bila nič kaj dobro novoletno darilo za vse dolgoletne Pentax uporabnike. Pentax je le prvo japonsko podjetje, ki je trgu že leta 1952 ponudilo SLR kamero. Prav tako pa so bili vsa leta močan inovator na fotografskem področju (članek o zgodovini Pentax). Fotografi smo po dolgih letih (kot v 70-tih vendar bolj množično) začeli izgubljati tista »prava« klasična foto podjetja. Ni kaj, digitalna tehnika je ponovno zmešala »karte«.

 

Že julija smo na Samsung konferenci (Pentax/Samsung sodelovanje je že prineslo prve rezultate K100D/K110D) lahko videli kamero pod imenom Samsung GXII, ki naj bi Pentax popeljala med ponudnike kamer iz višjega »hobi« razreda. Na Photokini smo kamero že lahko preizkušali. V decembru 2006 pa so bile že končno na prodajnih policah. Zakaj končno?

 

Pentax je že pred Photokino 2006 (septembra) predstavljal kamero z odličnimi lastnostmi za ceno cca. 1000€. In takoj se je postavilo vprašanje, ali bodo s tako ceno sploh zmogli nadaljevati z novim razvojem. Kajti kamere drugih podjetij so hobi fotografu za enak denar ponujale manj. In ob preizkusu kamere sem že kot mnogokrat spoznal, da je treba foto opremo najprej oceniti iz uporabniškega pogleda, šele nato hvaliti ali grajati nastavitve, kakovost in ceno.
 

Pentax K10D in Battery Grip D-BG2

 

 

Ohišje

Sam si osnovno oceno, razvrstitev v razred in za namen fotografiranja naredim že po nekaj sekundnem držanju kamere v roki. In tudi pri Pentax K10D, me začetni občutek ni varal. Takoj sem si dejal. Odlična kamera za zahtevnejšega »hobi« fotografa, ki bo za boljši posnetek posegal po raznih nastavitvah, želi kamero, ki nudi največ za svoj denar in pri njemu nikakor ne sme biti nepoznavanja foto tehnike v smislu, »Pentax, kaj je to!«

 

Pentax K10D ima dobro držalo in ergonomijo, za še bolši oprijem pa poskrbi guma, ki je na vseh delih kamere kjer jo držimo z roko. Dobro viden napis SR nam pove, da ima kamera vgrajen sistem proti stresenim posnetkom (ShakeReduction).

 

In kaj nam nudi Pentax K10D. Ime, mere kot oblika so glede ocene vedno stvar naše osebne presoje. Vendar pa je tudi tu Pentax ponudil nekaj več od konkurence v tem razredu. Ohišje je sicer odeto v ohišje iz trdne plastike, vendar je notranje ohišje narejeno iz jekla. Predvsem pa so najbolj vitalne odprte dele zaščitili proti vdoru vlage, prahu in drugih drobnih delcev. Element, ki ga nudijo kamere iz krepko višjega razreda. Velikost kamere 141x70x56mm in večje držalo nam nudita dobro držanje kamere v roki (skoraj kot pri Nikon D80). Ravno toliko je veliko držalo, da tudi večja roka še vedno ima oporo za mezinec s tem pa dobro držanje kamere. Niso pa pozabili tudi na tiste, ki kamero na levi strani držijo za ohišje. Ohišje Pentax K10D je na vseh delih kjer jo držimo odeto v mehko gumo, ki poskrbi da nam kamera ne drsi iz rok.

 

Samo na K10D sta dodatna dva kontakta, ki že nakazujeta, da je kamera prilagojena za nove objektive, ki jih bo Pentax predstavil v začetku leta 2007.

 

Že prvi pogled na zadnji del kamere pove, da nam z obilico gumbov omogoča hitro kontrolo in prenastavitev funkcij. Lastnost, ki takoj pokaže, da K10D ni kamera »vstopnega« SLR razreda, ampak da jo lahko uvrstimo v višji, »hobi« razred.

 

Po prednji strani kamere pa tega ni takoj soditi. Na vrhu držala je vrtljiv nastavitveni gumb (je nastavljiv preko MENU) za premik zaslonke, časa, korektur, pod njim je IR sprejemnik za daljinski prožilec, ki služi tudi kot opozorilna lučka za delovanje samosprožilca, levo pod objektivom pa je gumb za odklop zapore objektiva. Bajonet je kovinski, na njemu je sedem kontaktov, za izmenjavo podatkov z objektivom. Na notranji levi strani je še vedno mehanska ročica za premik zaslonke. Spodaj na desni pa sta trenutno od Pentax kamer samo na K10D dodatna dva kontakta, ki že nakazujeta, da je kamera prilagojena za nove objektive, ki jih bo Pentax predstavil v začetku leta 2007. Novi objektivi bodo nudili hitro ostrenje preko motorčka v objektivu, kot tudi elektronsko krmiljenje zaslonke.

 

Pri večini kamer je treba za zajem v RAW zapisu v MENU nastavitve. Kar je za marsikoga prezamudno in veliko večino fotografij naredi v že obdelani JPEG datoteki. Pentax K10D nudi dobro rešitev, da ko smo v dilemi ali RAW ali JPEG na hitro prestavimo možnost zapisa. Kdor zna pravilno obdelati sliko iz RAW zapisa bo lahko sedaj zaradi enostavnega preklopa JPEG/RAW prišel do tehnično še kakovostnejših fotografij.

 

Leva stran kamere nudi tri gumbe. Zgornji za dvig bliskavice, na sredini je gumb za hitri vklop RAW zapisa. Zanimiva lastnost za vse, ki do sedaj pri drugih kamerah niso nikoli izkoriščali RAW zapisa, saj je bilo potrebno v MENU za prenastavitev. K10D pa nam po pritisku na gumb omogoča zajem RAW/JPEG zapisa skupaj. Preko MENU pa lahko nastavimo ali nam kamera po pritisku na gumb nadaljuje delovati v RAW/JPEG zapisu, ali pa je naslednji posnetek zopet samo JPEG. S to funkcijo sem se tudi sam večkrat odločil zajeti testni posnetek v RAW zapisu, saj vemo, da se iz RAW datoteke lahko še kakovostneje obdeluje podatke, kot že iz konvertiranega JPEG zapisa. Spodaj pa je še gumb za premik funkcije delovanja AF ali premik na ročno ostrenje.

 

Vratca so tesnjena s posebno gumo. Vlaga, prah in voda ne pridejo hitro do vitalnih delov kamere. Prav tesnitev vitalnih delov ohišja, kameri doprinese še višjo uporabniško vrednost.

 

Za plastičnimi z gumo tesnjenimi vratci pa se nahajajo vtiči za daljinski vrvični prožilec, PC/Video izhod in električni adapter.

 

Pentax K10D nam že omogoča uporabljati hitre SD HC pomnilne kartice. HC kartice že imajo možno količino spomina do 32GB. 

 

Desna stran nam nudi vratca za katerimi je ležišče za SD/MMC pomnilno kartico. Pentax K10D že ima protokol za izkoriščanje hitrih SDHC pomnilnih kartic (kmalu bo sledil kratek test ATP SD HC Class 6 pomnilne kartice).

 

 Enostavno in pregledno. Pentax K10D tudi zahtevnejšemu fotografu nudi vse željene nastavitve.

 

Zgornji del kamere je zelo pregleden. Levo je vrtljiv gumb z nastavitvenimi programi za način zajema slike.

Začel bom z nastavitvijo USER. V tej nastavitvi si lahko fotograf izbere in shrani preko MENU in Fn (Function) gumba povsem lastne nastavitve, ki so povsem neodvisne, kaj bo fotograf prenastavljal v drugih funkcijah. Tako ima lahko fotograf pod lastno funkcijo shranjene nastavitve, ki mu lahko najbolje služijo v določeni predvidljivi situaciji. (Fotograf lahko takoj z vstopom v MENU spremeni natavitve).

Sledi »zelena« (GREEN) avtomatika, ki pa se ne razlikuje preveč od P avtomatike, oziroma nastavitve, ki smo jih uporabili pri drugih avtomatikah ostanejo. Pentax »zelena« avtomatika nam preko MENU in Fn nastavitev še vedno dovoljuje večino lastnih prenastavitev. Sam (drugim seveda prepuščam drugačno možnost) pri SLR kamerah za hobi fotografa raje vidim, da je enostavna/prijazna avtomatika »zelena«, »auto« povsem avtomatska z minimalno možnostjo spremembe funkcij. Marsikateri uporabnik je še tako neizkušen, da ga lahko prav »zelena« avtomatika reši pri prvih posnetkih, dokler fotograf ne spozna prednosti (težave) drugih nastavitev. Kajti pri Pentax K10D nam »zelena« avtomatika omogoča še celo drugačno delovanje merjenja svetlobe. Tako nam od prejšnje nastavitve lahko ostane spot merjenje, in kamera v zeleni »avtomatiki« ne prenastavi sama na merjenje v delih (segmentih) po celotni površini, ki je za uporabnika, ki tako avtomatiko potrebuje bolj primerno. Prav tako nam ostanejo nastavitve ostritvene točke (raje bi videl, da če imamo ročno nastavljeno na recimo desno točko, kamera sama prestavi na izbiro 9 točk), tonskih korektur, ostrine, itd. Za neizkušenega uporabnika je lahko taka izbira nič kaj »zelena«, torej prijazna avtomatika. Zato se s kamero in njenimi nastavitvami dobro spoznajte, da kasneje ne boste ob prvem spoznavanju SLR kamere razočarani nad prvimi posnetki. Pentax je sicer pokazal eno izmed rešitev, a je treba prenastavljati gumbe (obarvani so zeleno), da pridemo do enostavnih rešitev zajema slike.

Sledi P (Program), ki se razlikuje glede »zelene« avtomatike v tem, da nam dovoljuje nastavitev korekture ekspozicije, vklop »bracketing« načina zajema in delovanje funkcijskega »zelenega« gumba na zgornjem delu kamere. Zeleni gumb na prožilcu nam povrne funkcije v programsko izbiro, če smo sami premaknili zaslonko ali čas ker smo želeli zajeti posnetek s korekturo. Program P pa ima še dodatno možnost nastavitve delovanja preko MENU (C), ki je opisana v opisu MENU nastavitev.

Pentax je bil že na prvih DSLR kamerah (*ist D, *ist Ds, *ist DL), močan inovator glede nastavitev preko MENU in načina zajema. Tokrat so predstavili še dodatno novost. Način zajema pod funkcijo »prioriteta občutljivosti« Sv (Sensitivity priority). V tem načinu delovanja lahko fotograf prenastavlja občutljivost (ISO), kamera pa bo izbrala čas osvetlitve in zaslonko. Zanimiva lastnost predvsem za fotografe, ki bi radi kontrolirali čas osvetlitve ali zaslonko. Tudi v funkciji Sv pa lahko fotograf v MENU nastavi možnost, kateri od vrtečih gumbov (prednji ali zadnji) omogoči premik ISO in ali drugi gumb omogoča premik EV vrednosti in s tem vzajemno časa in zaslonke. Funkcija Sv je vsekakor zelo dobrodošla, saj fotograf danes že ve, da se višje občutljivosti (ISO), ni več bati. Tako pa nam ni treba v različnih svetlobnih pogojih vedno v MENU ali pritiskati gumba za prenastvitev ISO. Samo en premik vrtečega gumba in že se približamo nam želenim nastavitvam. S tem pa k kakovostnejšim posnetkom.

Lastnosti Tv, Av in M so že tako klasične in pri vseh kamerah skoraj povsem enake, da jih ni treba ponovno opisovati (opis funkcij je v 10. številki revije e-Fotografija na strani 24). Omogočajo nam Tv (prioriteta časa), Av (prioriteta zaslonka), M (ročna nastavitev zaslonke in časa). Seveda pa ima Pentax nekaj lastnih možnost vseh dodatnih nastavitev preko MENU in Fn ter korektur.

Pentax pa je poleg funkcije Sv, dodal še eno novost. TAv nastavitev nam omogoča samostojno nastaviti čas in zaslonko, kamera pa bo sama glede na količino svetlobe nastavila občutljivost (ISO). Z vrtljivima gumboma izbiramo čas (sprednji), zaslonko (zadnji). Kamera pa nam glede na izbrano izbere občutljivost, katere razpon pa lahko tudi določamo preko gumba Fn (ISO). Možnost imamo izbrati, da kamera deluje samo od 100-200ISO, 200-800 ali 400-1600 itd., oziroma lahko dopuščamo možnost od 100-1600ISO. Če se nam občutljivost zdi neprimerna, lahko z vrtljivima gumboma spremenimo čas ali zaslonko ter s tem vplivamo na drugačno nastavitev občutljivosti.

Poleg vseh teh izbir, pa je na razpolago še nastavitev B, zaklop je odprt dokler držimo vklopljen prožilec (priporočljiva uporaba daljinskega prožilca, da ne stresemo kamere). Zadnja nastavitev pa je  X, ki nam zaklop avtomatsko preklopi na sinhronizacijski čas z bliskavico 1/180 sekunde. Vendar kot bi pri taki funkciji nekateri pričakovali, pa nam K10D ne nudi klasičnega X kontakta za studijske bliskavice.

 

Pod nastavitvenim gumbom za načine osvetljevanja imamo še izbirni gumb za tri načine merjenja svetlobe. Prvi je merjenje po celotni površini v 16 conah, drugi meri s poudarkom na sredi, tretje merjenje pa je točkovno (spot).

 

Proti sredini se na zgornjem delu kamere nahaja vgrajena bliskavica z vodilnim številom 11 pri 100ISO, nad njo pa kontakt za dodatne zunanje bliskavice. Za bliskavico nad iskalom pa je drsni gumb za nastavitev dioptrije.

 

Desno od bliskavice je velik LCD zaslon, ki nam kaže z velikimi dobro vidnimi ikonami večino potrebnih vidnih nastavitev. Za boljši pogled v slabi svetlobi lahko zaslon osvetlimo (gumb na zadnjem delu kamere). Da na zaslon prikličemo ISO številke to dosežemo s pomočjo pritiska »OK« gumba.

Pred LCD zaslonom je manjši »zeleni« gumb, ki nam omogoča hitro korekturo nazaj na P nastavitve v primeru, da smo sami ročno prenastavili nastavitev zaslonke in časa. Desno nad držalom pa je velik dokaj občutljiv gumb za proženje, ki služi v prvem pritisku za vklop delovanja kamere ter ostrenje. Preko »C« (četrta, zadnja izbira) nastavitev v MENU lahko določimo, da ob vklopu ostrenja in njegove zaklenitve lahko zaklenemo tudi osvetlitev. V normalni funkciji se zaklene samo AF, osvetlitev pa zaklenemo z »AE-L« gumbom (povsem desno zgoraj na zadnjem delu kamere). Okoli gumba za proženje pa je gumb za fizični vklop/izklop kamere, pregled globinske ostrine, oziroma preko nastavitev v MENU (Preview Method) lahko nastavimo, da služi za testni posnetek, ki se ne zapiše na kartico (vidimo ga samo na zaslonu z vsemi informacijami o zajemu posnetka). Dobra lastnost možnosti predposnetka je še ta, da ko preko »Fn« okna izbiramo funkcijo korekture bele barve, lahko naredimo testni posnetek in nato izberemo želeno nastavitev za končni posnetek. Na zaslonu opazimo spremembe v tonskem zapisu slike in pri pravi korekturi izberemo »najboljšo«.

 

 Ko se s kamero in njenimi nastavitvami spoznate je delo z njo enostavno. S pomočjo raznih dodatnih nastavitev, ki so zelo lahko dosegljive pa lahko tehnično še izboljšamo končni zajem slike. Edini gumb, ki mi je pri fotografiranju bil moteče postavljen je gumb OK. Danes je pregled občutljivosti že klasična možnost. V iskalu pri največkrat uporabljenih nastavitvah P, Tv, Av in M ne vidite številke o občutljivosti ISO. Da vidite v iskalu ali na LCD zgornjem zaslonu nastavljeno občutljivost je treba pritisniti gumb OK. In medtem ko gledate skozi iskalo je iskanje tega gumba ter posledično siljenje palca v obraz moteče.

 

Zadnji del kamere je najbolj zapolnjen z gumbi. Vseh skupaj je 15. Vendar so tako postavljeni, da ne otežujejo držanje kamere, predvsem pa so veliki, dobro vidni in ko se kamere enkrat navadimo razumljivi ter nudijo hiter dostop do glavnih funkcij. Prav v dosegljivosti funkcij, uporabniški vrednosti in njihova širina možnih nastavitev je dobra lastnost K10D za zahtevnejšega hobi fotografa, ki jih zna tudi izkoristiti za boljši posnetek.

 

Na levem vrhnjem delu je gumb za vklop »bracketing« delovanja. Kamera nam omogoča 3 ali 5 zaporednih posnetkov (spremembo korekture v vrednosti 1/3 ali 1/2 EV lahko izberemo preko MENU) v širini korekture do +/-2EV. Kamera nam sicer omogoča ročno korekturo EV v vrednosti +/-3EV, toda v »bracketing možnosti lahko posežemo do +/-4EV od nastavljene izbire. Tako lahko naredimo 5 posnetkov v razponu od -4EV do +4EV, če je osrednja nastavitev +/-0. Lahko pa nastavimo ročno korekturo recimo v -3EV in nato naredimo zaporedne posnetke od -7EV do +1EV od izbrane širine korekture.

Pod njim sledi gumb za vstop v MENU. Po eni strani je zelo pregleden in enostaven, ko pa zaidemo v »C« (lastne nastavitve) pa brez navodil ali res dobrega poznavanja/predvidevanja možnih funkcij ne gre. MENU bom kasneje opisal v posebnem poglavju.

Tretji gumb služi za brisanje posnetkov, sledeči za priklic informacij na zaslon (osnovne o zajemu in po posnetku informacije o načinu zajema že shranjene fotografije, histogram s poudarkom na svetlosti ali RGB). Zadnji gumb pa prikliče na zaslon zadnjo zajeto fotografijo.

 

Desno je 2,5 palca velik zaslon z dobro ločljivostjo 210.000 točk, dobrim kontrastom in zasičenostjo barv, da lahko sliko vidimo in ocenimo tudi pri močni sončni svetlobi. Nad njim je iskalo, ki nudi preko pentaprizme dober pogled na motiv. Preko njega vidimo 95% motiva v povečavi 0,95X. V iskalu vidimo vse glavne nastavitve (SR, bliskavica, čas, zaslonka, fokus, EV korektura, vklop EV korekture in EV korekture bliskavica, AE zaklenitev, število posnetkov, kjer pa se v funkciji Sv, TAv kaže številka ISO). Da v drugih nastavitvah vidimo izbiro ISO v iskalu in na zunanjem LCD zaslonu je potrebno pritisniti OK gumb. Kar pa je nerodno. In lahko rečem, da mi je to bilo moteče. Danes je informacija o nastavljeni občutljivosti dobrodošla. In glede na to, da ima K10D toliko zanimivih nastavitev, bi ji lahko dodali še to možnost.

 

 Gumbi so veliki in kakovostni. Tudi sama kamera je sestavljena zelo kakovostno. 

 

Desno od iskala je najbližje gumb s katerim vklopimo osvetlitev LCD zaslona na zgornji strani kamere in možnost premika +/-EV korekture s pomočjo vrtljivega gumba na držalu. Nad njim je vrtljiv gumb za premik zaslonke, ali drugih nastavitev, saj imamo preko MENU možnost izbire glede njegove funkcije. V načinu pregleda slike pa služi za povečavo/pomanjšavo slik (do 20X).

Na desni sledi gumb (AE-L) za zaklenitev izmerjene osvetlitve, oziroma pri pregledu že posnetih fotografij za »zaklenitev« pomembnih fotografij, da jih po nesreči ne izbrišemo. Ko pred posnetkom pritisnemo gumb AE-L, se nam v iskalu vklopi znak *. Funkcija ostane vklopljena vse do posnetka, oziroma dokler še enkrat ne pritisnemo gumba *.

 

Pod +/-EV gumbom je AF gumb. Služi nam za ostrenje preko njega in če ga držimo je s tem zaklenjena tudi sama nastavitev ostrine ter nam prožilec služi za izmero osvetlitve ter proženje. S takim načinom ostrenja preko drugega gumba kot prožilca, smo lahko pri zajemu motiva hitrejši. Preko MENU »C« nastavitev pa lahko izberemo, da po pritisku AF gumba ročno ostrimo. V tem načinu in če AF gumb držimo nam prožilec služi samo za merjenje osvetlitve in proženje.

 

Levo je IR sprejemnik za daljinski prožilec in opozorilo za delovanje samosprožilca.

 

Pod njim so trije gumbi. V centru je »OK« gumb, ki nam služi za potrditev izbranih nastavitev preko MENU in prikaz ISO številčne izbire na LCD zaslonu in v iskalu. V prvem krogu okoli njega je štirifunkcijski gumb za premik med funkcijami ali pri pregledu slik med njimi. V tretjem obroču pa je gumb za nastavitev izbite točk ostrenja. Ta gumb mi je bil na prvi predstavitvi kamere, ko je bila še v predprodukcijski fazi moteč. Izdelan je bil slabo. Očitno jih je bilo več tega mnenja, saj je sedaj na K10D kakovostnejši. Izbiramo lahko med centralno točko ostrenja, med (SEL) načinom lastne izbire ene izmed 11 točk, ali pa (AUTO) izbiro, kjer kameri prepustimo da sama izbere ostritev v eni izmed devetih točk, stranski dve pa izklopi. Pri načinu ostritve je Pentax tudi zaoral ledino. Kar devetim točkam (razen stranskih dveh) so dodali križni senzor. Tak senzor laže ostri manj kontrastne dele motiva.

 

Na spodnjem desnem delu je še dioda, ki utripa ob vklopu/izklopu kamere in sveti ob zapisovanju podatkov na pomnilno kartico. Zraven je poseben gumb za odpiranje vratc pomnilne kartice (K10D le želi biti bolj resna kamera) in gumb za vklop SR (Shake Reduction) stabilizacije slike (preko tipala).

 

 Po pritisku na gumb Fn. pridemo do štirih izbir. WB, hitrost in način zajema, ISO in bliskavica. 

 

 

 Lahko delujemo s posamičnim posnetkom, s tremi v sekundi, nastavljamo čas delovanja samoprožilca (12sek ali 2sek) in način proženja preko daljinskega prožilca (možna je nastavitev s tri sekundnim zamikom proženja). 

 

 

 Pentax nam nudi vse glavne možnosti spreminjanja korekture bele barve. Obenem pa še dodatne možnosti. Če naredite testni posnetek (gumb pri prožilcu, ki služi za ON/OFF potisnete povsem v desno), ki se vam pokaže samo na yaslonu, ne zapiše pa se vam na kartico, lahko z Fn. gumbom odprete korekturo WB in na testnem posnetku opravljate korekturo. Ko ste izbrali pravo jo z OK gumbom potrdite in ponovno posnamete posnetek, tokrat s pravo nastavitvijo in direktno na pomnilno kartico. 

 

 

 V nastavitvah občutljivosti lahko v AUTO izbiri sami omogočamo razpon občutljivosti. Sliki zgoraj in spodaj.

 

 

 

 

 Lahko pa sami izberemo želeno občutljivost. Potrdimo jo z OK gumbom. 

 

 

 Načini delovanja bliskavice. Pentax K10D nam omogoča proženje bliskavice v klasičnem načinu, s podaljšanim časom osvetljevanja, da se zajame več svetlobe ambienta in proženje bliska na drugo zavesico. Obenem pa imamo v istem oknu možnost korekture moči bliskavice. Če delujemo v programu X nam kamera uporablja samo 1/180sek. Če pa delujemo v programu P pa lahko prenastavljamo čas osvetlitve, seveda do sinhronizacijskega časa z vgrajeno bliskavico 1/180sek.

  

Na koncu še »Fn« gumb, preko katerega prenastavljamo občutljivost ISO, korekturo bele barve WB, izbiro delovanja bliskavice ter načine osvetlitve (zaporedno, samosprožilec, daljinski prožilec). V funkciji ogleda slike pa lahko izbiramo »digitalne« filtre, DPOF nastavitev in zaženemo prikaz vseh fotografij na pomnilni kartici (Slideshow). Če pa smo sliko zajeli v RAW zapisu, pa lahko fotografijo že obdelujemo. Spremenimo ločljivost, kompresijo, WB, ISO, tonske vrednosti, ostrino, saturacijo in kontrast. Torej RAW datoteko že lahko obdelamo in jo dodatno shranimo v JPEG zapisu.

 

 

Spodnji del kamere pa ima dobro tesnjena vratca za katerimi je Li-Ion baterija, pod gumastim zatičem pa kontakte za dodatno držalo (v držalu je posebno ležišče, da ga lahko shranimo) in kovinski nastavek za stojalo.

 

 Pentax K10D uporablja zmogljivo Li-Ion baterijo. Prikaz kapacitete pa me ni prepričal. Ikona za prikaz kapacitete je skoraj do popolne izpraznitve baterije kazala kot da je polna. Polna rezervna baterija je še kako obvezna, da ne boste presenečeni nad prazno baterijo, za katero ste še pred nekaj posnetki mislili, da ima še veliko energije. Število posnetkov oziroma vzdržljivost baterije pa je pri praktičnem delu težko oceniti. Močno je odvisno kako fotografirate, katere objektive uporabljate in kako ostrite, uporabljate SR in predvsem koliko uporabljate zaslon. Lahko pa potrdim, da ob normalnem delu tudi z SR, baterija brez težav zdrži vsaj 350 posnetkov. 

 

 Pentax K10D uporablja SD pomnilne kartice. Izkorišča pa že novi protokol kartic z oznako HC. So hitrejše, predvsem pa omogočajo večjo količino spomina do 32GB. Na preizkus sem ob pravem času dobil kartico podjetja ATP. Kartica je že prirejena za HC protokol, obenem pa narejena po predpisih Class6. S tem kamera zagotavlja, da bi morala brezhibno delovati tudi pri -250C, vlagi od samo8% pa vse do 85%, močnih vibracijah in večjih G obremenitvah. Preizkus kartice ATP, ki je namenjena tudi za industrijsko uporabo bo kmalu objavljen.  

 

 

 Dodatno držalo nam omogoča še boljše držanje kamere in uporabo dodatne baterije. Desno na držalu je ležišče za gumo, ki na kameri ščiti kontakte za držalo in jo je treba pred dodajanjem držala na kamero odstraniti. 

 

 

 V notranjosti držala je prostor za dodatno baterijo (desno), pomnilno kartico (ležišče v sredini) in daljinski prožilec (levo). Zanimivo, da se je Pentax odločil, da lahko baterijo v kameri tudi pustimo. 

 

 

 Mali daljinski prožilec je lahko marsikdaj še kako uporaben tehnični pripomoček fotografu. seveda, če ga ima vedno pri roki. Zato ležišče za njegovo hranjenje v dodatne držalu še kako prav pride. 

 

 

 

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com