O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

 

Ta objektiv sicer ni več med novostmi, a je še danes eden najbolj posebnih v sistemu Micro Four Thirds (Panasonic, OM System - ex. Olympus). Že sam podatek o goriščnici pove veliko. Na tem formatu dobimo ekvivalent polnemu formatu - 200 do 800 mm, kar pomeni, da z razmeroma kompaktnim objektivom posežemo zelo daleč. To je področje, kjer so bili nekoč doma veliki, težki in precej dražji teleobjektivi. Prav zato je ta Panasonic Leica še danes zelo zanimiv za fotografe narave, ptic, športa, letal in vseh oddaljenih motivov. Objektiv je Panasonic predstavil leta 2016, v sistemu pa je hitro dobil poseben status, saj je ponudil resen tele doseg v še vedno prenosljivi obliki.

 

Tehnične karakteristike

Format: Micro Four Thirds, ekvivalent 200–800 mm

Bajonet: Micro Four Thirds

Kot zajema: 12° do 3,1°

Zgradba objektiva: 20 leč v 13 skupinah

Posebni elementi: 1 asferični ED element, 1 UED element, 2 ED elementa

Število lamel zaslonke: 9, krožna zaslonka

Največja odprtost zaslonke: F4.0–6.3

Najmanjša odprtost zaslonke: F22

Najmanjša razdalja ostrenja: 1,3 m

Največje povečanje: 0,25x, oziroma 0,5x v ekvivalentu 35 mm formata

Stabilizacija slike: Power OIS

AF: samodejno ostrenje, stikalo AF/MF na objektivu

Omejevalnik ostrenja: FULL in 5 m–neskončno

Premer filtra: 72 mm

Zaščita: zaščita proti prahu in vlagi

Premer: 83 mm

Dolžina: 171,5 mm

Teža: 985 g brez zunanjega nosilca za stojalo

Dodatki: sončna zaslonka, torbica, zunanji nosilec za stojalo

Cena ob predstavitvi: približno 1.800 €

 

Goriščnica, velikost, teža in izdelava

Prva stvar, ki pri tem objektivu naredi vtis, je razmerje med dosegom in velikostjo. Ko govorimo o ekvivalentu 800 mm, bi marsikdo pričakoval bistveno večji in težji objektiv. Panasonic Leica 100-400 mm pa ostane tik pod enim kilogramom, kar pomeni, da je še vedno dovolj prijazen za nošenje na terenu, za daljše sprehode in tudi za potovanja. Seveda to ni majhen objektiv, a v svetu super tele zumov je zelo zmeren. Objektiv se pri zumiranju podaljša, ima zaklep zuma, ločeno stikalo za stabilizacijo, AF/MF preklop in omejevalnik ostrenja. Dodan je tudi zunanji nosilec za stojalo, kar pove, da je Panasonic pri zasnovi resno računal na uporabo v naravi in pri dolgih čakalnih fotografskih seansah.

 

Konstrukcija in optične posebnosti

Optična zasnova je za tak objektiv zahtevna in že iz podatkov je jasno, da Panasonic ni želel narediti le dolgega zuma, temveč objektiv višjega razreda. Dvajset optičnih elementov v trinajstih skupinah, med njimi asferični ED, UED in ED elementi, ni samo kataloški podatek. V praksi to pomeni, da objektiv dobro obvladuje kromatske napake, ohranja kontrast in nudi dovolj visoko raven zapisa tudi na daljših goriščnicah. Leica oznaka tu ni le marketinški dodatek. Objektiv deluje kot resna terenska rešitev za tistega fotografa, ki želi dolg doseg, a noče s seboj nositi bistveno večje opreme. Panasonic posebej poudarja tudi stabilizacijo Power OIS, ki je pri taki goriščnici skoraj nujna, saj brez nje pri fotografiranju iz roke hitro ostaneš brez varne ostrine. Članek: Sistem stabilizacije slike.

 

Delovanje v praksi

Pri takem objektivu je vse odvisno od tega, kako hitro in zanesljivo te pripelje do motiva. In prav tu je njegov glavni adut. Na terenu hitro ugotoviš, da 200 mm (ekv.35mm) še dopušča nekaj širšega zajema, pri 800 mm (ekv.35mm) pa si že v svetu, kjer iz kadra izrezuješ oddaljene ptice, živali, športnike ali detajle v pokrajini. Pri tem je pomembno, da je objektiv dobro vodljiv in, da kljub dolgemu dosegu še vedno ostane dovolj uravnotežen za delo iz roke. Omejevalnik ostrenja je pri takem objektivu zelo dobrodošel, saj pomaga, da objektiv ne išče motiva po celotnem območju. To je posebej pomembno pri pticah in hitri akciji. Stabilizacija dobro pomaga, a vseeno tak objektiv od fotografa zahteva nekaj discipline, mirno roko in zavedanje, da pri ekvivalentu 800 mm vsaka napaka hitro postane vidna.

 

V praksi

Objektiv sem že leta 2017 preizkusil v Namibiji. Od takrat sem objavil preizkus kamere Panasonic GH5, ne pa objektiva. Ker pa je sistem m4/3 še živ, je prav, da ga objavim in dodam med preizkušene objektive.

Objektiv vidim predvsem kot orodje za fotografa narave in vseh motivov, kjer se ne moreš preprosto premakniti bližje. Ptice, divjad, šport, letala, luna, detajli v gorah ali na morju, vse to so motivi, kjer se tak objektiv zares pokaže. Zanimivo pa je, da ni uporaben samo za zelo oddaljene motive. Najmanjša razdalja ostrenja 1,3 metra in povečanje 0,25x pomenita, da je lahko zelo zanimiv tudi za večje detajle, metulje, večje žuželke in motive, kjer želiš stisnjeno perspektivo. To ni makro objektiv, a zna biti prav prijetno vsestranski. Meni je pri takih objektivih vedno najbolj všeč to, da odprejo pogled v motive, ki jih s krajšimi goriščnicami sploh ne opaziš.

 

Kakovost zapisa

Pri objektivu s takim razponom vedno najprej pomislim, koliko kakovosti ostane na najdaljši goriščnici. In prav tu Panasonic Leica 100-400 mm pokaže, zakaj je bil tako dobro sprejet. Med 100 in 300 mm je zapis zelo prepričljiv, ostrina v sredini kadra odlična, robovi pa zelo dobri. Tudi pri 400 mm objektiv še vedno ohrani raven, ki je za naravo, šport in večino terenskih motivov več kot uporabna. Seveda ni objektiv, ki bi ga kupil zaradi velike svetlobne moči ali izrazito mehkih ozadij, a njegov namen je drugje. Njegova moč je v dosegu, pri katerem kakovost ne razpade. Prav zato je bil in je še danes tako zanimiv. Laboratorijski testi so mu pripisali zelo dobro ostrino, posebej pri odprtih zaslonkah in v srednjem delu razpona, kar je pri sistemu Micro Four Thirds še posebej pomembno.

​

Za konec

Panasonic Leica DG Vario-Elmar 100-400mm F4.0-6.3 ASPH Power OIS je objektiv, ki tudi po letih ostaja zelo aktualen. Ne zato, ker bi bil svetlobno izjemen ali ker bi ponujal popolnost v vseh pogledih, ampak zato, ker združi nekaj, kar je v fotografiji vedno dragoceno: velik doseg, dobro optično kakovost, učinkovito stabilizacijo in še vedno zmerno velikost. Kdor fotografira naravo, ptice ali oddaljene motive, bo v njem našel zelo uporabno in resno orodje. Kdor pa želi predvsem veliko svetlobno moč ali izrazito ločevanje motiva od ozadja, bo moral poseči drugam. A kot celota je to objektiv, ki je v sistemu Micro Four Thirds pustil močan pečat in ga še danes ni težko priporočiti.

 

Oznake na Panasonic objektivih – kaj pomenijo?

Lumix G: Objektivi za Micro Four Thirds sistem – kompaktni, lahki in primerni tako za fotografijo kot video.

Leica DG: Objektivi višjega razreda z Leicinimi optičnimi standardi – robustna zgradba, vremenska zaščita in odlična kakovost slike.

Lumix S: Objektivi za polnoformatni sistem z L-bajonetom.

S PRO: Profesionalna serija z najvišjo optično kakovostjo, robustno konstrukcijo in napredno zmogljivostjo.

O.I.S. (Optical Image Stabilizer): Optična stabilizacija slike, ki deluje samostojno ali skupaj z IBIS stabilizacijo v fotokameri.

Dual I.S.: Sistem usklajene stabilizacije med objektivom in ohišjem za učinkovitejšo kompenzacijo tresljajev.

Power O.I.S.: Napredna stabilizacija za učinkovitejše delovanje pri daljših goriščnicah – še posebej uporabna pri video snemanju.

Nano Surface Coating: Antirefleksni premaz za zmanjšanje bleščanja in ghostinga – zagotavlja večji kontrast in jasnost slike.

UED (Ultra Extra-low Dispersion): Elementi z zelo nizko disperzijo za zmanjšanje kromatske aberacije.

ED (Extra-low Dispersion): Elementi za zmanjšanje barvnih napak in izboljšanje ostrine.

Aspherical (ASPH): Leče z asferično površino za zmanjšanje sferične aberacije in popačenja.

Linearni motor: Motor za hitro in tiho ostrenje – uporaben tako pri foto kot video vsebinah.

Focus Breathing Compensation: Zasnova za zmanjšanje spremembe kota pogleda med ostrenjem – pomembno za video.

Click / De-click zaslonka: Možnost mehke spremembe zaslonke brez klika za nemoteno video snemanje.

 

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si