Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Objektivi - Čudežni svet širokega kota

08.03.2010 12:37

Na področju širokokotnih objektivov smo vedno imeli izbiro med različnimi čudežnimi perspektivami širokokotnikov z raznorodnimi karakteristikami, nad katerimi bi se čudila celo vsega hudega navajena Alica v čudežni fotografski širokokotni deželi. Ravno nasprotno pa velja za tele-področje!

Na področju teleobjektivov, ki so denimo daljši od 150 ali 200 mm vlada red: ozki kot z milimetrom primerno perspektivo in globinsko ostrino. Več milimetrov, manjša globina, ožji kot in perspektiva, a tudi večji razkorak med točkovno ostrino in neostrino ozadja.

Na področju širokih kotov pa imamo popolnoma drugačno stanje že zaradi karakteristik posameznih leč in idej njih snovalcev. Nekoč je bilo samoumevno, da so zelo široki objektivi bili tudi malo ali celo zelo zaokroženi, njihova slika je bila pač sodčkasta!

 

Tako so pravokotne linije postale krivulje, horizont pa je dobil obliko sodčkaste 'doge' ali pa so pravokotne hiše (če smo jih snemali naravnost od spredaj, nekje v idealni optični osi) postale (bolj ali manj) podobne pravim sodčkom, pri nekaterih dragih in boljših objektivih pa tudi ne.

Seveda sta na tem področju obstajala dva ekstrema, ki sta to zaobljeno in močno sodčkasto sliko in nje perspektivo pripeljala do ekstrema: dva objektiva z značilnostmi ribjega očesa! 'Riba' z 8mm goriščnice je odslikovala pravo ribjo perspektivo, saj je slika dobila obliko kroga na sredi formata in smo jo vedno znova lahko občudovali le kot oblo na preostali črni podlagi. Manj ekstremna ribja perspektiva je bila značilna za 'ribji' objektiv s 15 mm goriščnice, kjer se je slika odslikovala čez cel format (filma ali tipala), a je pri tem zadržala velik del usločene in pretirane ribje perspektive. Za marsikoga je bilo to prehudo ali zelo pretirano, tako da so bili podobni objektivi popularni le pri izraznih ekstremistih, ki so prav v takšni usločeni prostorsko pretirani perspektivi iskali svoje ustvarjalne krike.


Fisheye-Nikkor 6mm f/2.8. Kot zajema 220 stopinj, teža 5,200g, premer 236mm, višina 17cm, vgrajeni filtri.

 

Optična industrija je šla v drugo smer: razvili so linearno optiko, ki je pri ekstremno širokih kotih obdržala pravilnost podajanja premih linij, tako da je horizont obdržal svojo premočrtnost, a je tak objektiv vseeno ohranil pretirano globino značilno za vsak širokokotnik posebej, v skladu z njegovimi milimetri.

Nekateri so široke kote poskušali korigirati s kakšnimi nemogočimi lečami, tako da so nekateri objektivi z zelo širokimi koti postali celo 'konkavni' namesto da bi pravokotne linije na mejah slike postal oblo sodčkaste so se le-te prelomile v nasprotni smeri tako je bil denimo horizont na zgornji strani širokokotne slike usločen navzdol na sredini in navzgor proti robu - pravi 'narobe svet'! Sčasoma so s čudežnimi optičnimi korekcijami to rešitev tako izpopolnili, da so vrhunski širokokotniki postali perfektno korigirani in natančno linearni v podajanju premočrtnih linij tako na horizontu, kot v vertikalah. Ko sem leta 1984 prvič dobil v roke na dirkah F1 na test 14mm objektiv kar verjeti nisem mogel, da je to sploh optično mogoče že zaradi elementarnih značilnosti širokokotnih leč. 14mm objektiv je horizontalne linije podajal popolnoma ravno, brez ukrivljenosti.


Ekstremno širokokotni linearni objektivi imajo korigirano sodčkasto popačenje.

 

Toda: optična znanost je očitno že pred desetletji napredovala tako daleč, da si to razliko danes le s težavo predstavljamo. Seveda pa je to sedaj le še vprašanje: kaj so hoteli konstruktorji doseči, katero tržno nišo poskušajo zapolniti in ali nemara ne iščejo nek nov optični čudež ob ceni, ki se giblje od zelo sprejemljive, do tiste, namenjene elitnim ciljnim skupinam, torej izredno zahtevnim ljubiteljem, ki imajo okus, željo in znanje, da vse te optične čudeže izkoristijo pri svojem izražanju do obisti.

 

Če so velikani kot so Leica, Pentax, Zeiss, Minolta, Nikon, Canon in mnogi drugi nekoč pisali zgodovino z vsakim novim super objektivom, pa so prav neodvisni proizvajalci pogosto orali ledino z lovom na nove ideje, tržne ideje ali koncepte. Tako je denimo tedaj malo znana Sigma prva v zgodovini že leta 1979 sploh naredila čudežni ultra-širokokotni zum 21-35 mm f/3,5-4,2 in zaorala ledino, danes pa imamo »zume«, ki se začnejo že pri 16 ali 17 mm kot nekaj popolnoma samoumevnega (ko gre za polni format 24 x 36mm) ali 10 mm (v APS-C formatu).

Seveda sta tudi ponudba in raznolikost objektivov v področju zelo širokega kota porasla in vsak proizvajalec optike nudi svoje rešitve. Pri tem imamo tako rešitve za polno formatne kamere, kot tudi za različna ohišja z manjšimi tipali, najsi bo to s faktorjem 1,6x, 1,5x ali 1,3x. Ob vsem tem je izbor super-širokokotnika postal stvar okusa, želje ali potrebe, pa tudi kupne moče, a ne smemo pozabiti tudi na osnovne kriterije: zmogljivost, podajanje globine polja in tip perspektive, ki jo želimo imeti na svojem objektivu. Na koncu pa je vse seveda odvisno od kupne moči in tehničnih kompromisov, ki jih moramo narediti pri vsakem izboru.

 

Digitalni zapis v najsodobnejših zrcalno refleksnih kamerah je že tako napredoval po kakovosti in ločljivosti, da moramo vedno znova iskati in paziti pri izboru na tehnično zasnovo in optično odslikavo, kajti te napake so (zaradi ekstremnih leč) pri širokokotnikih veliko bolj veliko bolj očitne na robovih slik, kot pri teleobjektivih. Na drugi strani pa je dejstvo, da so izbrani širokokotniki z razvojem (a tudi zaradi digitalne tehnolgije zapisa, kjer ostrina pride veliko bolj do izraza kot pri zapisu na film) postali veliko bolj ostri kot kadarkoli. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da ostrina ni prevladujoči kriterij. Odlična slika po vsebini, kompoziciji, barvitosti ali sporočilu ne bo veliko izgubila, če bodo robovi malo bolj mehki ali pa nam v nasprotni svetlobi ('kontralicht') kažejo vrsto barvnih in svetlobnih kolobarjev in refleksov na sliki na kreativni način.

Na koncu velja - tako kot na začetku - da je vsak objektiv (naj bo tele ali širokokotnik) le tako zelo dober, kot je slika, sporočilo in ideja, ki jo ponese v svet

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com