Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Obdelava in predelava fotografij / Da ali ne, koliko?

08.12.2014 17:32
Stran:

Deli članek prijateljem / Spremljaj e-Fotografija.si

 

Avtor: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

Od začetka fotografije velja, da se le ta ne konča s pritiskom na prožilec. Z njim samo prožimo zaklop in ustavimo trenutek, ter ga preneseno na medij kot je danes tipalo. Nato je treba zajeto svetlobo, t.j. našo latentno sliko na filmu ali numerične podatke na pomnilni enoti, razviti. Naj bo to analogno z razvijanjem na svetlobo občutljivih plasti s kemikalijami, ali digitalno s preračunavanjem zajetih podatkov na posamezno točko (piksel).

Po razvijanju latentne (nevidne) slike, ki jo danes opravi procesor v kameri (format JPEG, TIFF), ali preko računalniških RAW pogramov, če fotografiramo v »surovem« formatu, pridemo do prvega vidnega rezultata zajetega trenutka.

Vendar to je le prvi del razvijanja podatkov. Zdaj vidimo fotografijo. Podobno kot v analogni dobi, ko smo razvili negativ ali diapozitiv. Nato nastopi še izdelava »pozitiva« ali prikaz projekcije, tiskovine, t.j. končne slike. In v pomoč so nam različni programi kateri nam omogočijo, da fotografijo pripravimo za nam, drugim všečen pogled.

Želja po korekturi je bila in bo vedno prisotna. Tako so v 60-tih uredniki označevali želene korekture in nato retušerji v temnici popravljali fotografije za revije, časopise...

 

Tudi tu poznamo dve možnosti. Prva je osnovna obdelava, kjer vplivamo na izrez, tonske korekture, manjše napake leč, šum, ostrino...
Druga je predelava, kjer že vplivamo na višjo všečnost fotografije s pomočjo večjih popravkov določenih delov fotografije.

Med programe za obdelavo slike spadajo RAW programi kot  Aperture, Lightroom, DxO..., in poznan brezplačni Google program Picasa. Medtem, ko nam programi Photoshop, PS Elements, Gimp, ACD See, PaintShop PRO, omogočajo poleg osnovne obdelave še dodatno predalavo fotografij.

Danes najbolj uporabljena programa. Program Photoshop je že naš stari znanec. Poznamo ga že iz konca 80-tih. Kdor ga obvlada ima moč manipulacije. V njem se skrivata še dva podprograma Camera RAW in Bridge in tako ne potrebujemo dodatnih RAW programov, kot je mlajši Adobe program Lightroom. Program Lightroom odlikuje predvsem enostavnost upravljanja. Vendar zaenkrat lahko z njim samo obdelujemo fotografijo. Za predelavo je potrebno skočiti v Photoshop.

 

Obdelava ali predelava?

Danes fotografiramo vsi. V fotofonih, tablicah, imamo že vgrajene programe z že izdelanimi filtri za obdelavo fotografij. Lahko si naložimo še dodatne. Najbolj znan je Instagram.
Vendar »pravi« fotograf želi več in obdelavo opravi na večjem zaslonu, z boljšimi programi za obdelavo/predelavo. O tem, da je treba fotografijo dodatno obdelati, je večina fotografov s »pravo« fotokamero enotna. O predelavi pa se vedno krešejo mnenja. Ta članek nima namena prepričevati kaj je bolje, slabše, oziroma kaj lahko in kaj ne. Te odgovore naj si za svoj način fotografiranja in potrebe po fotografij vsak najde sam. Fotograf v večini primerov dovoli samo obdelavo. Vsak, ki se vsaj malo sreča z grafiko in objavami fotografij v revijah pa spozna, da je predelava skoraj obvezna.

Fotografija je tonsko obdelana samo v smislu kontrasta. Spodnja pa predelana z namenom večjega poudarka na rožo Velbičica.

S predelavo je roža na večjem delu fotografije. Je tudi bolj v centru, oseba deluje manjše in manj izrazito, prav tako je manj neba. Velbičica postane glavne del motiva in sedaj gledalec ve, kateri je tisti najbolj pomemben del fotografije. (Kako je bilo predelano - Več v članku / Sprememba perspektive, velikosti, formata)

 

Če s programi za obdelavo fotografiji samo popravimo izrez, tonske vrednosti, napake leč, smeti, do nam prave všečnosti in je to skoraj vsem popolnoma sprejemljivo, je predelava fotografije še vedno velik tabu. V današnjem hitrem svetu informacijske tehnologije želimo neko navidezno resničnost, katere pa žal tudi v neobdelani fotografiji ni. Je lahko samo bolj ali manj resnično zajet trenutek. Po eni strani je lahko že popravek šuma, ostrine, tonskega odstopanja, daleč od originala. Pa karkoli že pojem original pomeni.

V objektivu je odpovedalo delovanje zaslonke. Opazna je močna preosvetlenost. Je popravek dovoljen?

S programom za obdelavo slike lahko brez težav povrnemo tonske vrednosti, če le niso povsem izgubljene (prežgano).

 

V predelavi fotografije so meje sprejemanja večje ali manjše. Vsak avtor ima lahko svoj pogled, enako gledalec. Vendar! Ali je drugače če gledalca prelisičimo z nastavljenimi osebami v motiv, ali jih premaknemo, dodamo v programu. Je drugače, če se oseba naliči, ali podoben videz gladke kože ustvarimo v programu?

Fotografija z osnovno korekturo. Vendar za objave se kdaj potrebuje motiv brez oseb. Kako to doseči? Lahko se zapre območje za obiskovalce, ali pa...

Posnel sem več fotografij tega motiva in s programom Photoshop fotografijo predelal, kot da ob fotografiranju ni oseb.
Kako je bila narejena predelava, (več v članku - Odstranimo osebe iz motiva)

 

Dilem, vprašanj, mnenj je več. Ni enega in edinega pravega mnenja. Vsak zase naj presodi, do kje še predelava in v kateri kontekst le ta naj sodi. Vedno pa velja. Če ne vemo, da je fotografija predelana, se z njo v tem smislu niti ne ukvarjamo. Ko imamo postavljeno mejo obdelave, predelave in so take zahteve urednikov, natečajev, potem seveda predelava ni želena. Vendar tudi tu se lahko postavi vprašanje, ali vemo?

Je fotografija predelana? Odgovor imate na koncu članka!

 

Nekateri »ortodoksni« gledalci ne žele niti, da se popravi izrez. Pravijo, kar si zajel in kakor si zajel, to predstavi. Vendar večina si dovoli vsaj manjši izrez. Ni nujno, da se držimo formata 3:2, saj današnji mediji za prezentacijo zahtevajo drugačne formate za celoten izpis brez črnih robov. Tudi tonska korektura ni noben tabu. Pri njej vedno pride do obdelave podatkov in vsaka kamera, program, lahko obdelavo naredi po svoje. Pomembno je tudi, koliko sami vplivamo na moč korekture.

Zmagovalna fotografija za nekaj minut!
V reviji National Geografic so imeli natečaj popotne fotografije. V propozicijah natečaja je pisalo, da predelava originala ni dovoljena. Torej, dovolili so osnovno tonsko obdelavo, izrez, ne pa dodajanja, odstranjevanja.

Ko so žiranti pogledali RAW posnetek, so ugotovili, da ni narejen samo izrez, ampak je iz originalnega posnetka odstranjena tudi vrečka (na desni) in malo retuširan levi del. Fotografija je bila izločena in zveneča nagrada je splavala po vodi. Ni kaj, kar je večini sprejemljivo, pa so pravila natečaja bila jasna in izključitev avtorja zato povsem pravilna.

 

Na drugi strani so gledalci, ki želijo, da se vsako fotografijo pokaže v njeni najvišji všečnosti, torej možni obdelavi.
Največ težav se pokaže ob dejstvu, da je slika predelana. Kot že omenjeno. Eni ne dovolijo, da bi se odstranila moteča vejica iz slike, katero nismo želeli odlomiti, drugim je v predelavi dovoljeno vse.

Za večjo dramatičnost sem v predelavi dodal ogenj iz druge fotografije. Na tej fotografiji efekt deluje, kot da je fotograf v sami kupoli pred ognjem. Bi ob pogledu na fotografijo pomislili na predelavo?

Original, balon.

Original, iz katerega je vzet plamen. Fotografirano je bilo iz smeri, kjer ogenj vstopa v kupola. Na predelani fotografiji izgleda, kot da je fotografirano iz zgornjega dela kupole.

 

Naslednja stran - Dodatni primeri v fotografijah

Stran:
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com