Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Imam foto kamero. Kaj zdaj?

30.04.2018 16:43

Konec lanskega leta sem se opogumila in odločila, da je čas, da izstopim iz (varne) cone udobja, ki mi jo je pri »fotografiranju« nudil (pametni) telefon, in naredim korak naprej. S pravo foto kamero. Po nasvetu prijatelja fotografa sem izbrala kamero DSLR iz hobi razreda. S praktično še svežo kamero iz trgovine sem naredila še drugi, za začetnika fotografa, pomemben korak in izbrala osnovni tečaj fotografije. Na dvodnevnem tečaju sem pridobila vse pomembne in koristne (teoretične in praktične) informacije ter napotke za začetek in prve »prave fotografije«. Ko se je tečaj končal, jaz pa s kamero v roki, je v zraku obviselo vprašanje, kako naprej?

Koča pod Bogatinom 2018 - prava zimska pravljica. Preverim še poleti.

 

Pametni telefon mi je nekaj let dobro služil, potem ko se je izkazal za zelo dobro nadomestilo kompaktni foto kameri, ki sem jo pred leti prejela za rojstni dan. Z njim sem beležila trenutke na potovanjih, izletih, praznovanjih in druženjih, nekaj fotografij mi je lepo uspelo in sem jih začela objavljati na družbenih omrežjih. Ne me narobe razumeti. Kompaktna kamera je bila povsem v redu. Imela je različne funkcije za čisto spodobne fotografije. Toda s pohodom pametnih telefonov na svetovno tržišče sem se tudi sama sčasoma odločila za spremembo in navadni mobilni telefon, s katerim sem začela delati prve fotografije, zamenjala za pametnega – prvega, drugega … Pametni telefon mi je namreč poleg (razmeroma) v redu kamere, večjega zaslona od obstoječe kamere in drugih funkcij med drugim nudil še eno praktično rešitev, bil je vedno ob meni in na splošno zavzel zelo malo prostora.

Potem se je poleti 2017 zgodila Norveška. Že nekaj časa sem želela obiskati to skandinavsko državo in sem se prijavila na potovanje. Čeprav je dejansko šlo za foto potep, ni bilo težav. V bistvu je bilo še bolje, saj smo potovali z avtomobili, se ustavili na zanimivih lokacijah in tako lahko posneli različne fotografije. Ja, tudi jaz – čeprav ne edina - s svojim pametnim telefonom, ki je bil tako kot jaz deležen najrazličnejših šal sopotnikov. Če se ozrem nazaj, so bile fotografije s t. i.  avtomatskimi nastavitvami kamere na pametnem telefonu na splošno korektne, upoštevajoč barve, strukturo …

Problem pa je nastal, ker sem, tudi zahvaljujoč fotografijam, ki so uspevale sopotnikom, želela več. In spraševala. Zanimale so me spremembe nastavitev za določene (vremenske) pogoje (sonce, dež, megla, oblaki, mavrica, ognjemet …), za posamezne motive, velikost, objavljanje in razvijanje želene fotografije, skratka vsega potrebnega za lepo in kakovostno fotografijo, ki bi jo lahko brez zadržkov razvila. Prav zato sem v Skandinaviji nemalokrat slišala nekaj v stilu: »Anita, željo imaš. Občutek tudi, zakaj se ne odločiš in ne nabaviš prave foto kamere. Tvegaj. Pametni telefon ti kljub vsemu lahko ponudi zgolj 'omejen' obseg rešitev, ki si jih želiš.« Moj odziv na tovrstne spodbude je bil, priznam, zadržan, saj (še) nisem bila prepričana, zakaj bi sploh rabila pravo foto kamero, čeprav mi telefon pri na primer opazovanju kitov kljub jasnemu vremenu posebej čistih posnetkov potopa kitov ni omogočil.

Tako je ostalo tudi med meni priljubljenim hobijem pohodništvom in fotografiranjem različnih motivov na poti, še zlasti pa pri opazovanju sončnih vzhodov. Ja, zgodnja jutra so zame nekaj posebnega, ki, kot vem danes, terjajo nekaj fotografskega znanja in izkušenj pa tudi sreče. Sama sem je bila deležna eno blejsko jutro.

Pričakovala sem, da bom zagotovo sama z Ojstrice uživala v zgodnjem jutru, a me je presenetil ljubiteljski fotograf, enako pripravljen, da tudi sam ujame prve sončne žarke. Beseda je ob tej priložnosti tekla o svetlobi, ki bo vsak čas zajela jezero, pa o tem, ali je drevo, ki zakriva pogled, moteč dejavnik ali ne ter o tem, kako lahko nekaj oblakov naredi fotografijo še zanimivejšo. Hkrati sem ga prosila, če z mojim telefonom zabeleži še mene. Fotografija s klopce je uspela. Bila mi je všeč, odzivi pozitivni, mi pa je prijatelj svetoval, da ji za piko na i morda manjka »le« manjši popravek kompozicije.

In sem spet na začetku tega zapisa. Graditi še naprej na fotografiji s pametnim telefonom, s katerim nekaterim uspevajo, priznam, pohvale vredne fotografije, ali s pravo fotokamero začeti od začetka. To je bilo vprašanje. Sčasoma je odločitev za nov izziv tudi v meni dozorela. S prvim tečajem fotografije sem pridobila osnovne informacije, praktične izkušnje z izbrano foto kamero pa so se izkazale za nekaj drugega. Prve fotografije so bile »nekoliko nerodne«. Treba se je bilo namreč spomniti vseh nasvetov in navodil glede nastavitev zaslonke in časov osvetlitve … med drugim v primeru manj prijaznih (vremenskih) pogojev, kot sem jih doživela eno oblačno in sivo s kljub temu krasno zimsko soboto na Veliki Planini, kako nastaviti kamero ob močni in neposredni sončni svetlobi, kako ujeti čaroben sončni vzhod in zahod in še in še bi lahko naštevala. Prebrala sem več člankov, tudi na e-Fotografiji, brskala na svetovnem spletu za koristnimi video posnetki, pa vendar božični sončni vzhod na Mariborskem Pohorju ni bil takšen, kot sem si ga zamislila.

Vse lepo in prav, ampak praksa je praksa, sem sčasoma ugotovila. Želela bi si, da bi mi super fotografija uspela že včeraj, vendar se počasi pridružujem skupini tistih, ki so med množico posnetih fotografij zadovoljni le s peščico.

Želim napredovati, čeprav sem vmes, od kar imam foto kamero, že skoraj obupala, ker mi fotografije niso uspevale, kot sem si zamislila. In si premislila, zato se lahko z nasmehom spomnim besed, ki sem jih v zadnjem času večkrat slišala: »Da ne boš spet fotografirala s telefonom!«

Tako je zelo na mestu vprašanje, kako naprej? Ne delam si iluzij. Treba bo fotografirati, fotografirati in še enkrat fotografirati različne motive, preizkusiti različne okoliščine, izkoristiti vsako informacijo, vsako predavanje, vsak foto potep za fotografski napredek. Obenem se tudi zavedam, da bom samo na takšen način ugotovila, katera vrsta fotografije mi najbolj leži.

Foto potep po Istri / Mirna 2018 - pomlad v polnem razcvetu in moj poskus obdelave nastale fotografije.

 

Posebno poglavje, ki me v prihodnosti še čaka, je obdelava fotografij. V preteklosti sem nemalokrat, priznam, »pretiravala« pri obdelavi fotografij z različnimi orodji / aplikacijami na mobilnem telefonu. Barve so izstopale, uporaba filtrov prav tako. Uff. Še bo zanimivo.

Avtorica: Anita Balas

 

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com