Dobra stara klasika. Le redko kdaj še srečate fotogarafa s kamero DSLR na film.

 

V fotografiji smo imeli kar nekaj tehnoloških mejnikov. Luis Daguerre je postavil moderne temelje in od njega je francoska vlada leta 1839 odkupila patente za izdelavo fotografije in jih razglasila za darilo "Libérez au monde" (fr. Svoboden za svet). Fotografija, oziroma zapis in ohranitev trenutka so postali resničnost ter dostopno vsakomur.

Da je fotografija prišla med množice, je leta 1888 poskrbel George Eastman. Bolj znan kot ustanovitelj podjetja Kodak in znamenitega stavka. »Vi pritisnite na prožilec, drugo naredimo mi!« In to vse zaradi tega, ker je za nosilec emulzije uporabil gibki in tanki celuloid.

Oskar Barnack je leta 1913 izdelal prvo Leico, ki je naredila revolucijo zaradi izbora 35mm filmskega celuloidnega traku.

Leta 1936 smo preko Kodak in Agfa dobili prve barvne filme. Od tu naprej je množičnost v fotografiji samo še rasla.

Še ta podatek. Digitalni zajem poznamo že od leta 1968. V zadnjih 10 letih, nam je prav digitalizacija doprinesla k res močni razširjenosti fotografije. (Več o zgodovini fotografije v PDF datoteki prve knjige e-Fotografija l.2001)

Danes, so »pametni« telefoni dobesedno povozili »prave« fotokamere in take razširjenosti fotografije še ni bilo.

Kamorkoli pogledate v turistično obleganih krajih, so pri večini, v rokah samo še fotofoni. Že na začetku digitalne tehnike sem pisal, da mnogim ni več pomembna kakovost, ampak hitrost. Škljoc, nekaj pritiskov na zaslon in slika je na svetovnem spletu.

 

Že v uvodniku revije e-Fotografija (december 2012) sem zapisal, da se je v fotografiji zgodila nova revolucija. Zdaj, ko je konec dileme analogno proti digitalno, se med množico začenja sprememba razmišljanja v tem, čemu lahko rečemo fotokamera. Oziroma kaj danes izbrati za zajem fotografije, t.j. fotografiranje.

Sam sem poklicno že od leta 1976 v digitalizaciji slike preko grafičnih naprav. 17 let pišem o digitalizaciji slike (Kemija Adijo – prvi članek iz revije Moj Hobi) in, da je fotokamera vsaka naprava, ki lahko zajame fotografijo. Ne glede kakšna naprava je to, pomembno je le, da ima ohišje, tipalo in pomnilno enoto, leča (objektiv) niti ni potrebna. V bistvu je za poznavalce te zadnje tehnološke revolucije dileme, kaj uporabiti za zajem slike, že konec. Da lahko fotografijo zajamemo še s čim drugim kot s klasično fotokamero, pa je šlo v zadnjih nekaj letih mimo mnogih in danes še ne vidijo te širine. Da pride spoznanje bližje množicam, je treba spisati kar nekaj člankov in podati besed, da o njih razmišlja tudi večina.

 

Novosti

V nekaj zadnjih letih so med nas prišle nove naprave za zajem slike. Pametni telefoni (fotofoni) in tablice, so fotografijo pripeljali med najširše množice in danes so to naprave, ki krepko prevladujejo v številu zajema fotografij.

Samo v letošnjem letu bo prodanih več kot 400 milijonov pametnih telefonov. Lansko leto se je prodajna številka ustavila na 430 milijonov enot. »Pravih« fotokamer se bo letos prodalo manj kot 100 milijonov.

Vsako sekundo se na Facebook doda približno 3500 fotografij (na dan več kot 300 milijonov). V veliki, veliki večini so zajete s fotofonom in ne s klasično fotokamero.

Torej ne klasična fotokamera, ampak fotofon ali tablica z možnostjo zajema slike je med množico vladar.

Fotografiranje s tablico je vse bolj razširjeno. Enkraten, velik pogled na motiv in nato pogled na veliko sliko na visokoločljivem zaslonu.

 

Fotografom so se bolj vidno predstavile še ene »nove« naprave za zajem slike. Olympus je ob tihem umiku sistema 4/3 strnil vrste med inženirji in našli so tržno nišo. Sistem micro 4/3 je prinesel majhne a zmogljive fotokamere, ki imajo možnost menjave objektivov. Te kamere so sedaj v razredu sistemskih kompaktnih kamer (CSC). V osnovi je zaradi velikosti klasična kompaktna kamera. Zaradi možnosti, funkcij in predvsem možne menjave objektivov ter ostale dodatne opreme, pa spada med sistemske kamere. Pri nas je ta »novi« sistem CSC še dokaj neznan. V Aziji in ZDA je že bolj prepoznaven in tudi izkoriščan.
Zakaj sem dal besedo nove, v navednice. Ker te kamere niti niso nove. Že v dobi filma, leta 1996, smo imeli APS sistem in kamere, z manjšim formatom filma, toda tudi z izmenljivimi objektivi. Torej te »male« CSC kamere niso novost, ampak samo neka preslikava že znanega. Vendar z obilo novih tehnoloških rešitev in svojimi lastnimi prednostmi, ki danes marsikoga privabijo.

CSC kamere pridobivajo na uporabniški vrednosti. Kakovost in kompaktnost.

 

Če so danes množice (med njimi je mnogo takih, ki »pravih« fotokamer nikoli niti imeli niso) odkrile fotofone, hobi fotografi pa sistemske kompaktne kamere, so proizvajalci in trgovci spoznali, da klasične kompaktne kamere izgubljajo svoj pomen. Sprememba je očitna. Glede na količine novih fotonaprav, se oži tudi krog uporabnikov kamer DSLR. Sicer njihova prodaja ne upada, saj nekatere »nove« fotografe fotografija tako zasvoji, da si žele »najboljšo« kamero za tehnično kakovostne fotografije. Te »velike, prave« sistemske kamere, v večini primerov še s klasično prizmo in zrcalom vse bolj postajajo domena fotografov, ki želijo več. Vendar se hitro lahko pojavijo prve težave. Če jih ne znate izkoriščati, ali nimate volje naučiti se z njimi delovati, s temi kamerami ne boste zadovoljni. Bolje je ostati na kompaktni kameri, ali sistemski kompaktni kameri. Zrcalno refleksna kamera nudi mnogo več, vendar ne v avtomatskih nastavitvah.

Kamere DSLR imajo še vedno svojo uporabniško vrednost. V mnogih "vejah" fotografije brez nje ne gre. Toda večina današnjih "lovilcev" fotonov, raje izkoristi majhni in vedno dosegljivi fotofon.

 

Ponudba na trgu

Čeprav se modeli kamer ne menjajo nič več tako hitro kot še pred tremi leti, je starih/novih pri naših trgovcih še vedno veliko. Kar težko se je odločiti med modeli samo enega podjetja, kaj šele med vsemi ponudniki. V bolje založenih trgovinah imajo na voljo preko 50 modelov kompaktnih fotokamer, 10 sistemskih kompaktnih in 20 kamer DSLR. V internetni ponudbi jih je še več. Da je dilema še večja, nudijo v posebnih akcijah starejše modele kamer, ki pa lahko prav zaradi cene še posebej vabijo.

 

Kompaktne kamere

Začel bom od zadnjega desetletja najbolj znanega in uporabljenega, to so kompaktne fotokamere.

Njihov razvoj je šel zelo hitro naprej. Od prvih velikih in okornih, smo kaj hitro dobili manjše, elegantne, z večjim razponom goriščnic in njihova cena je šla iz leta v leto navzdol. Prva kamera, ki sem jo imel pred 17 leti v uporabi za poslovni namen Canon PowerShot 600, je stala celih 1000€. Danes zelo zmogljive kompaktne kamere dobite za četrtino te cene in ta se še niža.
Predvsem pa, kompaktne kamere izgubljajo bitko s fotofoni (do njih pridemo na koncu). Še kakšni dve leti, bodo kompaktne kamere imele svojo moč, nato pa jih bo vse manj na trgovskih policah. Fotofoni pa jih nikoli ne bodo povsem zamenjali. Vsem, ki bo fotofon glede kakovosti fotografije in predvsem želji po daljših goriščnicah premalo, se bo najbrž odločil za kompaktno kamero.

Opazi se, da, ko so pred šestimi leti imele kompaktne fotokamere svojo najvišjo moč, smo si vse bolj želeli, da namesto bitke o mega točkah, začnejo pri kakovosti slike. Vendar, do te nikoli nismo prišli, saj so začeli s tehnološkimi primanjkljaji zniževati ceno in posledično kakovost slike. Kdor tudi danes želi več v smislu tehnične kakovosti slike, mora preskočiti v višji cenovni razred sistemskih kompaktnih kamer ali kamer DSLR.

Kompaktne kamere po razredih
- enostavne
- enostavne z več funkcij
- žepne za popotnika
- mega zum
- mini s trdnim ohišjem
- odporne na udarce, prah, vodo
- univerzalne

Ko se odločamo za nakup digitalne kamere ugotovimo, da je današnja ponudba na prodajnih policah tako široka, da je izbira prave lahko čista loterija. Še vedno je najbolje, da se na podlagi svojih zahtev in finančnih možnosti, najprej odločimo za ustrezni razred fotokamere. Na koncu se velika večina fotografov odloči za kamero, ki jo odlikujejo kompaktnost po meri, majhna teža, tri - do desetkratni zum, mogoče še trdno ohišje in za žep sprejemljiva cena.

Kot vedno poudarim, »ni najboljše kamere za vse«. Za vas pa je lahko najboljša tista, ki ste jo izbrali za vaš namen fotografiranja. In, če vam dobro služi, ste zadovoljni s fotografijami, potem najbrž za vas boljše kamere na trgu ni. Oziroma je niti ne potrebujete, če vam jo še tako močno priporočajo.

Vsaka kompaktna kamera ima nekaj bolj ali manj prijaznih lastnosti, ki si jih vsak kupec posebej razvršča v predalčke. Cenejše nudijo ugodno ceno, a so počasne. Mini kompaktne damo lahko v žep, a jim manjka zum. Megazum so odlične za »safari«, a so okorne. Zmogljive kompaktne imajo skoraj vse, a tudi visoko ceno. Zaradi dobrih in slabih lastnosti je treba pravilno izbrati, da ne bomo po nakupu nezadovoljni.

Glede kakovosti slike kompaktnih kamer, pa je mogoče reči, da vas nobena ne bo zadovoljila, če ste zahtevni tehnični opazovalec fotografij. Za klasičnega družinskega, popotniškega fotografa so fotografije v dobrih svetlobnih pogojih povsem dobre za ogled na zaslonih ali za fotoalbum. Pri kompaktnih kamerah je tako, da so bile izdelane za to, da že takoj po pritisku prožilca zagotovijo »lep« posnetek. Do katere mere, pa si vsak posameznik naredi lastni prag zadovoljive kakovosti in prav je, da je to njegova povsem subjektivna ocena.

Digitalno nam je prineslo še eno revolucijo. Fotokamero v ženske roke!

 

Katero kompaktno kamero kupiti?

Vsaka ima svoje dobre, kot slabe plati. Prav tako ima lahko vsak kupec svoje kriterije. Bistveno je, da se osredotočite na lastnosti, ki jih potrebujete. Če je to cena, enostavnost rokovanja, fotografiranje pod vodo, zunanje iskalo ali močan široki kot, to tudi iščite. V kakovosti slike na računalniških ali TV zaslonih ne boste opazili večjih razlik. Prav tako vam bodo pri izdelavi fotografij v laboratoriju lahko opravili korekture in fotografija bo več kot samo všečna za domači družinski fotoalbum. Enako tudi za fotoknjigo ali katero izmed drugih digitalnih predstavitev. Konec koncev, so za družinsko in izletniško fotografijo kompaktne kamere tudi namenjene. Bolj zahtevni na visoko kakovost zapisa kompaktnih kamer še čakajo. Vendar je med klasičnimi kompaktnimi kamerami ne bodo dočakali. Treba je vstopiti v svet kompaktnih sistemskih kamer z izmenljivimi objektivi ali med kamere DSLR. Toda oba sistema ne ponujata več tiste prave kompaktnosti v merah, kot teži.

 

Kamere DSLR

V dobi analogne fotografije ni bilo dileme. Kdor je želel več, je vstopil v svet kamer z izmenljivimi objektivi. Pa ne toliko zaradi kakovosti slike, kot zaradi sistemske uporabnosti kamere. Danes je drugače. Kompaktne kamere nudijo široko uporabnost, manjka pa predvsem kakovost slike za tistega, ki si jo želi.

Vendar je lahko vstop med kamere DSLR precej boleč. Z njo je treba nastaviti več nastavitev, da lahko pridemo do tehnično »boljših« posnetkov.

Začne se že pri izbiri programov za osvetlitev. Kdor deluje samo v zeleni avtomatiki ali slikovnih programih, kamere nikakor ne bo izkoristil.
Če se uporabnik ne spozna z načini ostrenja, merjenja svetlobe, ali drugih možnih hitrih nastavitev, bo tehnično slabih posnetkov več kot s kompaktno kamero.

Ko ste začeli uporabljati kamero DSLR, ste kaj kmalu spoznali, zakaj vam ponujajo tudi fotografske torbe, nahrbtnike. Kaj hitro se nam nabere nekaj dodatne opreme.

 

Zato vedite. Kamero DSLR je treba dodobra spoznati in uporabljati njene nastavitve, da se ne boste spraševali zakaj je fotografija tehnično slabša kot iz vaše prejšnje kompaktne kamere. Obenem pa, to so sistemske kamere in brez dodatne opreme teh kamer ne boste v večji meri izkoristili. 

Kamera DSLR ima veliko prednost v hitrosti delovanja. Marsikateri motiv nam uide ob uporabi fotofona ali kompaktne kamere. Ob "pravi" uporabi kamere DSLR je lahko vsak trenutek ulovljiv.

 

Tudi med kamerami DSLR poznamo več razredov. Vstopni, hobi, napredni in profesionalni. V večini primerov začenjamo spoznavati te kamere preko vstopnih in hobi modelov. Nudijo vse za dobro kakovost slike, širok izbor dodatne opreme in več programskih rešitev za zajem slike, pa če tudi še nimate izkušenj. Vendar vse kamere DSLR oživijo, ko začenjamo uporabljati kreativne nastavitve. Spoznajte se z njimi, drugače s temi kamerami ne boste povsem zadovoljni.

 

Sistemske kompaktne kamere (CSC)

Če je že začetek članka z naslovom »nova revolucija«, je prav, da se pove, da so CSC kamere v digitalno fotografijo prinesle novost. In ta novost se je med lepo množico fotografov lepo prijela. V Aziji in ZDA imajo te kamere že 10 in več odstotni delež. Kar krepko so z njimi stopili kameram DSLR na prste. V razred CSC kamer vstopajo tako uporabniki kompaktnih kamer, ki si žele nekaj več, kot uporabniki kamer DSLR, ki si žele nekaj manjšega in za njih bolj uporabnega, ali pa te kamere izberejo kot dodatno. S CSC kamerami smo dobili dodatni digitalni razred, saj so dejansko hibrid med kompaktno in kamero DSLR, nudijo pa zelo kakovostno sliko. Prav to zadnje je poleg kompaktnosti tisti argument, ki mnoge prepriča.

Leica s serijo M in Epson s serijo R, sta med prvimi poizkušala zagotoviti kompaktno ohišje, večje tipalo in možnost menjave objektiva. Vendar so bile njihove kamere prekmalu na trgu. Cenovno celo nad kamerami naprednega razreda DSLR in tudi njihova tipala, procesiranje, še niso omogočala primerljivo kakovost s kamerami DSLR.

V pravem trenutku (l. 2008) je uspelo Olympusu. Združili so tradicijo in tehnologijo 4/3, ki se jim ni izšla v svetu kamer DSLR. Bogate izkušnje z razvojem kompaktnosti in visoko tehnologijo kamer DSLR so združili v kamero brez prizme in zrcala. Tako jim je uspelo zmanjšati razdaljo med objektivom in tipalom. Rodil se je sistem micro 4/3. In Olympus je uspelo. Ne samo, da so prvi in vodilni med sistemskimi kompaktnimi kamerami, ampak so za seboj sprožili pravi plaz ponudbe drugih podjetij. Med prvi sta sledila Sony s svojim sistemom NEX in Panasonic s serijo G, ki pa je v veliko komponentah enaka in deljena z Olympus. Nato še Nikon s sistemom Nikon 1, Samsung s serijo NX, Fujifilm s serijo X, Pentax s serijo K in Q ter Ricoh s serijo GXR.
Canon je kot vedno malo konservativen in počaka kaj poreče trg. Ker so videli da sistemske kamere dosegajo lep tržni delež, so se tudi oni predstavili s sistemom M. Vendar obenem poizkušajo konkurirati tudi z manjšo kamero DSLR, EOS 100D (test).

Vsa glavna podjetja so že skočila v nov razred fotografskih kamer, ki prav zanimivo jemlje kupce tako iz smeri navadnih kompaktnih kamer, kot iz smeri uporabnikov kamer DSLR.

Ko na kamero CSC dodamo dodatni teleobjektiv, se nam poglavje kompaktnosti in s tem prednost, konča.

 

Prednosti CSC kamer so predvsem v večji kompaktnosti na proti kameram DSLR in primerljivi kakovosti slike. Na proti kompaktnim kameram pa nudijo opazno višjo hitrost delovanja in visoko kakovost slike. Izgubijo pa CSC kamere kar precej na kompaktnosti in uporabniški vrednosti, ko začenjamo uporabljati daljše goriščnice. Iskanje motiva preko zaslona v ozkem kotu zna biti težavno, stresenih posnetkov je mnogo več, ker kamero držimo v iztegnjenih rokah.
Toda vsak sistem ima prednosti, slabosti in uporabnik pove, kaj mu prevlada. Glede na to, da so se sistemske kamere odlično prijele, lahko zagotovo govorimo o novem, uspešno upeljanem razredu fotokamer, ki za mnoge predstavljajo svoje prednosti.

 

Fotofoni (pametni telefoni) in tablice

Že leta 2003 sem v reviji e-Fotografija objavil test mobilnega telefona, možnost fotografiranja in pošiljanja MMS sporočil, ter možnost shranjevanja datotek na pomnilno kartico, za kasnejšo obdelavo in predstavitev slik preko računalniških programov.

S prihodom pametnih telefonov, hitrega prenosa fotografij na splet, je fotografija dosegla ne sluteno razsežnost. V lanskem in letošnjem letu skupaj, se predvideva, da bo prodana ena milijarda pametnih telefonov. Za fotografski članek bom kar zapisal, fotofonov. Med uporabniki je starejših fotofonov vsaj še enkrat toliko. V bistvu te male pametne naprave omogočajo toliko možnosti, da tistemu, ki navdušeno razlaga kaj njegova naprava zmore zastavimo vprašanje, »a telefoniraš tudi lahko«!

Včasih je "klasičnemu" fotografu prav smešno gledati "fotografa" s tablico.

 

Če smo leta 2000 spremljali začetek digitalne fotografske tehnologije in njen hiter prehod med množice, je sedaj po 10 letih fotografija prav zaradi fotofonov in tablic, prišla dobesedno med vse nas. Fotofon nam je vsem vedno pri roki, »prava« fotokamera ne. In tako je danes fotofon najbolj razširjena fotokamera, z naskokom na potenco. Zaradi fotofonov lahko zapišemo, da smo prišli do nove fotografske revolucije, kjer nam fotofoni močno spreminjajo pogled na fotografijo. Nekdaj klasični pogled na fotografijo postaja ozko usmerjena »umetnost«, iskanje boljšega preko tehnike. Množica, več kot 90% fotografij je danes narejena s fotofoni. Ti fotografi o kakovosti fotografije, predstavitvi in arhiviranju le te razmišljajo drugače. Vendar po drugi strani, so fotofoni prinesli neverjetno razširjenost in popularizacijo fotografije in prav zaradi nje vse več ljudi odkriva fotografijo kot hobi in išče nove možnosti preko »pravih« fotokamer. Torej so fotofoni ne samo nova tehnološka revolucija glede fotografije ampak tudi njen pravi ambasador. Le da so krepko načeli razred kompaktnih kamer, vendar zato je v uporabi več kamer višjih razredov.

Tablica, fotofon, ali klasična fotokamera. Vsaka ima svojo dobro in slabo plat uporabe.

 

Za konec

Napisal sem že članek »Fotografiranje s fotofoni in tablico«, kjer sem podal moje videnje kaj nam prinašajo fotofoni in tablice. Zato kaj več kot zadnji poudarek, »tu je nova revolucija in evolucija«, niti ni več potreben.

Pomembno je samo to, da se tega dejstva zavedamo vsi in da vemo, da je veliki večini beseda fotografija tisto posneto iz fotofona, tablice in o drugih napravah niti ne razmišljajo. Večini so posnete fotografije pomembne samo tisti trenutek, prenesene na spletna omrežja, potem pa na njih pozabijo.

Zato, »pravi« fotografi, ne razlagajmo preveč, da je treba za dobro fotografijo ne vem kakšna fotokamera in, da so fotografije iz fotofonov tehnično slabe! »Pravi« fotografi smo postali ena mala skupinica v svetu informatike in koga od širšega kroga sploh še zanima naše »Hi-Fi« razmišljanje, če le to povzamem iz elektronskega glasbenega sveta. Tudi ta se je že zdavnaj umaknil MP3 predvajalnikom. V Hi-Fi svetu ostajajo le redki, danes skoraj neopaženi ljubitelji vrhunskega predvajanja glasbe.

Ne obremenjujete se s tehnologijo. Izkoristite tisto kar imate možnost uporabiti ob videnem motivu. Pomembno je, da posnetek imate. O tehnični kakovosti se razpravlja kasneje. Nič ne pomaga, če imate doma celoten sistem DSLR, če ga nimate s seboj ob pravem trenutku. Reši vas lahko fotofon, ali katerikoli naprava, ki ima možnost zajeti sliko.

 

Revolucija v fotografiji je po 10 letih popolna. Fotografija se je spremenila skoraj do temeljev. Prav je tako. Temu rečemo razvoj in še kako je dobrodošel!

Počasi pa med nas že prihaja 3D tehnologija. Tu je že možnost kontrole naprav z glasom ter stalnega zajemanja slike preko kamere na očalih. Obenem sprotnega pošiljanja slike ter drugih informacij na splet in iz njega nazaj. Bomo »starejši« sploh še dojeli te nove tehnologije in fotomožnosti? Očitno so fotofoni in tablice prinesli samo delno prevetritev in razširjenost. Torej revolucij v fotografiji še ni konec. Pa saj jih nikdar niti ni bilo!

Članek »Fotografiranje s fotofoni in tablico«.