Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Fotografija v prodajnih številkah za leto 2005

Avtor:Matjaž Intihar
02.03.2006 15:57

Vsak konec leta postavi nove dileme in vprašanja kaj bo novo prineslo našim uvoznikom, trgovcem in storitvenim dejavnostim v fotografiji. Kakšne so bile prodajne številke, kakšne bodo v naslednjem letu, v kateri razred opreme se bodo preusmerili kupci in ali bodo uporabniki kaj več izpisovali svoje fotografije s tiskalniki in v fotolaboratorijih.

Vsako leto slišim od uvoznikov, prodajalcev in novinarjev različne bolj ali manj resnične številke. Eni bi radi napihnili naš trg v visoke številke, spet drugi bi ga radi krepko zmanjšali, tretji bi radi pokazali samo številke o količini prodaje, četrti bi pokazali samo podatke o končnem finančnem uspehu itd.

Kot poznam situacijo pri nas, že nekaj zadnjih let kroži naokoli več pol resnic. Skoraj vsak pa nam prodaja svojo. In ker pri nas ni neke resne tržne raziskave iz fotografskega področja, oziroma zaenkrat sam sploh dvomim, da jo je mogoče narediti bolje, sem se malo sam poglobil v številke pridobljene iz večih virov in naredil raziskavo iz svojega pogleda. Trg, uvoznike kot trgovce dobro poznam, vem za cilje iz začetka leta, vem za približne tržne deleže, vem za dokaj realne številke glavnih akterjev na trgu, povlečeš celotno zgodbo skozi vse njih in zanimanja kupcev, pogledaš kako je in bo šlo vse skupaj v svetovnem trendu v naslednjem letu in dobiš “skoraj” popolne številke. Od mojih zapisanih številk pa se lahko začne razprava o njihovi pravilnosti. A razlik v številki po prodanih kosih v 2-3 tisoč navzgor/navzdol, po še taki prikrojitvi za lastne želje, ne bo našel nihče. Popolne raziskave pa tako ali tako ni!

Slovenski trg je v zadnjih letih močno podoben svetovnemu. Japonci vsekakor prednjačijo tako v razvoju kot v uporabi najmodernejše tehnike. Američani in razvita Evropa pa so si močno blizu po trendu naraščanja nakupa digitalne fotografske tehnologije. Zelo blizu v eno do pol letnem zaostanku za trendi pa je tudi slovenski trg. Zato se že na podlagi prodaje prejšnjih let, da dobiti prve podatke.

 

 

 

Graf 1 / svetovna prodaja v milijon kosov (rdeča DSLR)

 

 

(Graf 1) V letu 2004 je bilo v svetu prodanih 62 milijonov digitalnih foto kamer (2 mio. DSLR). V letu 2005 je bil predviden trend cca. 14% rasti in prodanih je bilo 72 milijona digitalnih foto kamer (4 mio. DSLR).  Za leto 2006 pa se predvideva cca. 12% rast in številka 81 miliona prodanih kamer (5,5 mio. DSLR). Te številke, pridobljene na prezentacijah vodilnih svetovnih podjetij nam že dajo prve možne vzporednice z našim trgom.

 

 

Graf 2 / domača prodaja v tisoč kosih (rdeča DSLR)

 

(Graf 2) Predlansko leto 2004 je bilo pri nas prodano uporabnikom cca. 60 tisoč digitalnih foto kamer. V letu 2003, 48 tisoč, leta 2002, 30 tisoč, leta 2002, 20 tisoč, v vseh letih prej od leta 1997 pa še okoli 15 tisoč. Torej je bilo na našem trgu do leta 2006 prodano že cca. 170 tisoč foto digitalnih kamer. Dodajmo še letošnjo številko 78 tisoč foto kamer in lahko rečemo da je slovenski trg do leta 2006 že dosegel številko 250.000 prodanih digitalnih fotografskih kamer.

Tu pa se že lahko pričnejo kazati različni pogledi, oziroma vsak želi pokazati svojo resnico o velikosti trga in resničnih tržnih deležih. Toda če pogledamo samo nekaj letošnjih številk in imen glavnih dejavnikov v prodaji na našem trgu, se realnosti številk lahko zelo hitro približamo.

Že samo podatki enega ponudnika in trendi vsesplošne rasti v panogi nam hitro dajo vedeti kako velik je trg. Canon je imel v zadnjih 10 letih vedno okoli 35% tržni delež prodanih foto kamer v Sloveniji. Vsaj tako smo mislili in govorilo se je. Ker pa nihče ni naredil resne raziskave so te številke stale in obstale. Tudi 35% tržni delež je v svetovnem pogledu močno nadpovprečen, saj ta znaša kljub vodilnemu mestu samo cca. 19%. Toda pravo delo našega uvoznika zadnjih 10 let na našem trgu, daje doma te odlične rezultate. Če je v letu 2004 Canon uvozil 28.000 foto kamer, potem je številka 33.000 glede na letošnji trend povsem realna. Še toliko bolj, ker so bili letos edini, ki so prodajali svoje kamere v vseh razredih (tudi dražjih) povsem brez težav. Zato vem, da se jim pri nas tržni delež kljub prehodu v digitalni svet in s tem mnogim novim igralcem pri prodaji digitalnih foto kamer (Fujifilm, Panasonic, HP, Casio, Praktica, Sony), še vedno vrti okoli 35%.

 

 

 

Graf 3 / Uvoz / prodaja doma uvozniki (tisoč kosih)

 

(Graf 3) In po uvoznih podatkih (rdeče) pridemo zelo hitro ter do dokaj realne ugotovitve, da so naši uvozniki letos uvozili cca.  96.000 foto digitalnih kamer, kar se ujema s pričakovano letno rastjo in dosedanjimi podatki, ko smo gledali samo številke naših uvoznikov. Da pa naš trg ni tako velik povedo že podatki, koliko so dobile foto kamer naše trgovine in kolikšna je njihova prodaja v naših tehničnih, internetnih in specializiranih foto trgovinah. Uvozniki so našim trgovcem prodali 87.000 foto kamer. Razlika 9.000 kosov pa je predvsem v izvozu v druge države in še nekaj kamer v skladiščih uvoznikov. Tabela uvoza in predaje kamer našim trgovcem. 

 

 

Uvoz, prodaja v številkah.

 

Moji podatki iz zgornje tabele in sledečega grafa (graf 4) so pridobljeni iz ocen svetovnega trenda, podatkov naših uvoznikov in njihovih ocen uvoza/prodaje/prodaje naših trgovcev in tudi od samih prodajalcev iz tehničnih, internetnih in specializiranih foto trgovin. Ker so podatki za večino podjetij pridobljeni iz večih informacij in križno pregledani so le ti zelo realni. Še najmanj realna ocena (za 1000 ali 2000 kos.) je ocena samega uvoza. Toda pomembneje je (vsaj to je namen moje raziskave), da se na koncu dobi “realna” številka, koliko kamer je v Sloveniji v letu 2005 res prešlo mejo prodajnega pulta. Tudi te številke v sledečem grafu (Graf 4), so navzkrižno pregledane in pridobljene od vsakega trgovca posebej. Seveda sem preverjal tudi njihove dobljene količini in koliko trgovec na našem trgu v resnici tudi pomeni. Glede na sodelovanje na večih področjih s samimi fotografi, torej kupci si laže ustvarim tudi to podobo.

Po pregledu vseh podatkov sem prišel do rezultata, da je v Sloveniji prešlo trgovski pult 78.000 foto kamer. Še 9.000 pa jih je ostalo v trgovinah in skladiščih po vseh Sloveniji. Čeprav imam sam podatke razdeljene po posameznih trgovcih, pa v grafu (Graf 4) podajam podatke po posameznih trgovskih segmentih.

 

 

 

Graf 3 / Uvoz / prodaja doma uvozniki (tisoč kosih)

 

 

Lepo se vidi, da je v letu 2005 zaradi drugačnega tipa kupca in cenovnega razreda prodaje, prodaja tehničnih in računalniških trgovin (Comtron, Big Bang, Bof, Mercator TT, Merkur),  krepko napredovala po številu prodanih kosov (42.000 kos.).

Internetna ponudba (25.000 kos. / Ena A, Foto Diskont, Foto Market, Foto Video Mixi, Rolan) izgublja veljavo, ki so jo pridobili v 2004. Še vedno pa so močno upoštevani s strani uvoznikov, saj prodajajo višji cenovni razred od tehničnih trgovin. Pomemben pa je tudi podatek, da v Sloveniji klasične internetne trgovine skoraj ni. Edini pravi internetni trgovec je Ena A (od pomembnejših zgoraj naštetih ponudnikov preko spleta). Vsi ostali nudijo tudi ponudbo preko “pulta”, torej s pomočjo osebja, prepoznavni pa so predvsem zaradi interneta. A to je naša realnost in jih štejem pod internetno prodajo.

Specializirani “klasični” večji fotografski ponudniki (3A, Foto Asja, Foto Beseničar (odštel od www ponudbe), Foto Fanatsy, Foto Tabor, množica manjših in predvsem razni ponudniki birotehniške opreme, ter ostali, pa bodo v letu 2006 počasi zopet pričele pridobivati na veljavi. Vsi skupaj so prodali 11.000 kosov kamer. Kar kaže, da bo klasična foto trgovina obdržala veljavo, še večjo pa v drugi polovici leta z večjim povpraševanjem po DSLR kamerah in opremi zanje.

 

To je moje mnenje in ocena glede realnosti prodajnih številk v Sloveniji. Podkrepljene so s številkami pridobljenimi v pogovorih z uvozniki ter večjimi in manjšimi trgovci, s pomočjo razčiščevanj podanih prevelikih ali premajhnih številk. Glede na poznana dejstva izpred let, še toliko bolj iz leta 2004 so številke blizu resnice. Marsikoga preseneča, da bi bil letos naš trg lahko blizu mojih napovedanih številk iz decembra 2004, to je 100.000 foto kamer. Verjamem, da smo s kamerami, ki so jih kupci sami kupili v tujini že preko te številke. Bili bi še toliko bolj, če bi večji igralci na trgu ob določenih obdobjih sploh imeli na razpolago dovolj foto kamer na zalogi. Marsikateri zelo želeni model so zaradi predolgega čakanja kupci poiskali v sosednjih državah ali na med­na­rodnemu spletu.

 

Cenovni pregled

Lahko pa pogledamo še ene številke. Trend prodaje DSLR kamer zelo hitro narašča, a je v celotni količini še zanemarljiv. V letu 2005 je bilo pri nas prodanih (Graf 5) 3400 kosov. 2200 Canon, 450 Nikon, 450 Olympus in 300 kosov Pentax, Konica Minolta ter FujiFilm skupaj.

 

 

Graf 5 / Prodaja DSLR v SLO 2005

 

Ker so se od začetka do konca leta 2005 drastično znižale cene kamer (v 5M točkovnem razredu v povprečju za 100euro) in ker je bil tudi trend nakupa predvsem v trgovinah kjer so se prodajale predvsem kamere iz nižjega cenovnega razreda, so kazalci uspešnosti po končnem finančnem učinku (Graf 6) še toliko bolj na strani Canon-a.

 

 

Graf 6 / Povprečna cena prodane kamere (tisoč SIT).

 

To podjetje je pri nas prodalo cca. 130 kamer visokega cenovnega (tudi do 1,7M SIT) razreda EOS 5, EOS 1d MkII n in EOS 1Ds MkII in še 2070 EOS kamer v povprečnem cenovnem razredu 250 tisoč tolarjev (EOS 300D, 350D in EOS 20D). Nato še okoli 8.000 kamer v cenovnem razredu nad 100.000 tolarjev (IXUS 700, 750, S2IS). V svojem prodajnem programu pa nimajo kamere pod ceno 37.000 tolarjev (A410), pa še te imajo med njihovimi kamerami zanemarljiv tržni delež. Najbolj prodajanim kameram pa se je v povprečju gibala cena okoli 75.000 tolarjev.

Nikon sicer ni prodal veliko količino kamer, a imajo vse dokaj visoke cene. Visoko povprečno vrednost pa jim prinesejo predvsem DSLR kamere (D50, D70, D70s, D2x).

Panasonic ima tudi v večini kamere iz višjega cenovnega razreda. Pentax, Sony in Konica Minolta so prodajali v veliki meri kamere iz cenovnega razreda okoli 65.000 tolarjev. Le da je Konica Minolta glede na malo količino kompaktnih kamer prodala še okoli 100 DSLR kamer. Olympus je stavil predvsem na količinske prodajne številke. Če je v njih visoko na tretjem mestu pa je v glavnem trg sprejemal modela kompaktnih kamer v nizko cenovnih akcijah do cca. 35.000 tolarjev. Malo višje številke pa gredo predvsem na račun prodaje modela DSLR kamere E-500 v kit izvedbi z dvema objektivoma in “študentskemu nakupu” modela E-1. Prav tako so na nižje cenovnih modelih gradili prodajo HP, Kodak in seveda lanskoletni prodajni hit, Praktica.

 

Številke bi se v prid Canon-a še povišale na račun nakupa dodatne opreme. Predvsem za DSLR razred kamer je bilo kupljeno veliko dodatnih objektivov in bliskavic. Samo če spremljam spletni forum e-fotografija, so zgolj sodelujoči kupili vsaj 50 objektivov pri katerem niti pri enem ni cena izpod 180 tisoč tolarjev. Ostala podjetja si na račun dodatne opreme ne bi veliko dvignile številk. Še največ Pentax in Nikon na račun dodatnih objektivov, a so te količine za leto 2005 pri obojih še povsem zanemarljive. Olympus je imel solidno prodajo DSLR kamer, a v že tako nizki ceni so nudili dvojni kit, kar pomeni, da potrebe po novih dodatnih objektivih zaenkrat ni.

Tako dobimo zanimivo sliko iz domačega tržišča, ki ga potrjuje tudi svetovni trend. Ta pa ponazarja izgube nekaterih in manjše dobičke večine podjetij. Prepoceni kamere ne zagotavljajo, da bi si lahko pridobili nadaljnji denar za prepotreben razvoj in njihov odstop iz kroga večjih proizvajalcev. Konica Minolta se je že odrekla nadaljnji ponudbi kamer in v celoti prepustila tehnologijo Sony-ju.

In kako kaže za leto 2006

Svetovni trend predvideva 10% rast prodaje (Graf 1).

 

 

Graf 1 / svetovna prodaja v milijon kosov (rdeča DSLR)

 

Kar znaša cca. 80 mio. prodanih kamer. Če se v svetu predvideva dvig prodaje kom­paktnih kamer za okoli 10% odstotkov, pa bo prodaja DSLR višja za okoli 30%. Predvideva se cca. 5,5 mio. kamer. Po opti­mističnih napovedih celo preko 6 mio.

Tudi pri nas najbrž ne bo drugače. V letu 2004 je bilo opazno, da so kupci z globljimi žepi, ki imajo v večini tudi dostop do interneta, preko te ponudbe že dosegli svoj najvišji nivo. V letu 2005 je bil trend nakupa že obrnjen in opravljen predvsem v večjih trgovinah s tehničnim blagom, ki so odvzele velik del trga internetnim ponudnikom (Graf 4).

 

 

Graf 4 / Prodaja v trgovinah (tisoč kosih)

 

V tehničnih trgovinah so kupovali predvsem kupci, ki zelo malo uporabljajo internet in so si iskali kamere predvsem v cenovnem razredu od 30 do 80.000 SIT. Ti kupci niti niso tehnični zanesenjaki, ki iščejo 100 in eno primerjavo med kamerami, ampak verjamejo zapisom v revijah (e-fotografija je neskromno vodilna), mnenjem kolegov in trgovcem. Tudi če so si ogledali nekaj nižje cene določenih modelov z že tako nizkimi cenami (pod 60.000SIT) pri internetnih trgovcih, pa so bile v primerjavi zanemarljive razlike. Predvsem pa, kupci kamer iz nižjega cenovnega razreda internetu še ne zaupajo. Ni bilo malo kupcev, ki so kamere že kupovali v velikih blagovnih centrih. Pomembna je bila nizka cena kamere in možnost nakupa na kredit. Znamka kamere niti ni bila važna. Pri teh kupcih je bolj od prepoznavnosti kamere pomemben vsak tisočak razlike v ceni med modeli.

Seveda pa je zaradi upada nakupa dražjih kompaktnih kamer (nad 150.000 SIT) v procentih močno zrasel nakup DSLR kamer. Ta trend bo v letu 2006 še močnejši. Še toliko bolj se bo dvignila zahteva po dodatni opremi, predvsem objektivih. Prav na račun DSLR kamer se bo prodaja še bolj preselila za klasični trgovski “pult” specializiranih trgovin. Pri cenejših kompaktnih kamerah pa v tehnične trgovine in veleblagovnice, kjer se pričakuje prodaja kamer za samo cca. 20.000 SIT.

V letu 2006 pa se zna spremeniti delež količine prodaje posameznih podjetij. Ve se, da nekaterim podjetjem že krepko pohaja sapa. Vsa ne bodo vzdržala prave bitke med proizvajalci. Poznavalci razmer v nekaterih podjetjih trdijo, da bo na trgu obstalo največ troje močnih podjetij. Vsekakor bo letošnja Photokina pravi pokazatelj.

Trend visoke rasti nekaterih podjetij med letoma 2004 in 2005, pa prikazuje naslednji graf (Graf 7), ki kaže, kako so v razviti Evropi (D, F, GB) podjetja krepko dvignila prodajne številke.

To so predvsem podjetja Panasonic, Samsung, Benq in Pentax. Zaenkrat njihove količinske številke niso velike (Graf 9). Toda glede na trend rasti tako po količini (Graf 7) kot po zaslužku v letu 2005 (Graf 10)in primerjavi med 2004 in 2005 (Graf 8) jim daje možnosti hitrega napredka.

 

Leto 2005 v Nemčiji, Franciji in Veliki Britanji (skupaj)

 

 

Graf 7 / Rast prodaje v D, F, GB med 2004/05. 1.Panasonic (330%), 2.Benq, 3.Pentax, 4.Samsung, 5.HP, 6.Casio, 7.Canon, 8.Kodak, 9.Fujifilm, 10.Sony, 11.Nikon, 12.Olympus, 13.KonicaMinolta, 14. Povprečna rast (111%).

 

 

Graf 8 / Rast zaslužka (Euro) v D, F, GB med 2004/05. 1.Benq (335%), 2.Panasonic, 3.Samsung, 4.Pentax, 5.HP, 6.Casio, 7.Canon, 8.Kodak, 9.Fujifilm, 10.Nikon, 11.Sony, 12.KonicaMinolta, 13.Olympus. 14. Povprečna rast (106%).

 

 

Graf 9 / Prodaja v kos. v D, F, GB v letu 2005. 1.Canon (2,5mio.), 2.Sony, 3.Olympus, 4.Kodak, 5.Fujifilm, 6.Nikon, 7.Casio, 8.Pentax, 9.HP, 10.Samsung, 11.Konica Minolta, 12.Panasonic, 13.Benq. Skupaj 15 milijonov kosov. Canon ima na teh treh trgih 17% tržni delež.

 

 

Graf 10 / Zaslužek (Euro) v D, F, GB v letu 2005. 1.Canon (1milijarda), 2.Sony, 3.Nikon, 4.Olympus, 5.Fujifilm, 6.Kodak, 7.Casio, 8.Konica Minolta, 9.Panasonic, 10.Pentax, 11.Samsung, 12.HP, 13.Benq. Skupaj 4 milijarde Euro. Canon prodaja višji cenovni razred kamer. Njegov tržni delež v denarju je kar 25%.

In če malo pogledamo naš domači trg in mnenja naših kupcev, si predvsem Panasonic lahko tudi pri nas kmalu obeta močno večji tržni delež. Samsung pa je bil pri nas že v analogni tehniki znan kot močan igralec na trgu. Dobra cena in konkurenčni modeli, so marsikaterega kupca prepričali v nakup kamere te znamke. Glede na dejstvo, da je naš izredno razviti trg samo leto za najbolj razvitim v Evropi in pred mnogimi tudi iz zahodne Evrope, se znajo številke iz grafov kmalu kazati tudi na našem specifičnem trgu, kjer bo Canon kot kažejo tudi svetovni trendi še kar prevladoval in kot kaže dobesedno nadziral konkurenco.

Izdelava fotografij

Seveda pa se vse bolj premika tudi med tiskalniki in izdelavo fotografij v fotolaboratorijih. Trend izpisa fotografij iz digitalnih fotografij je vse višji. Zaenkrat je v prednosti in dviga številke (in še jih bo) predvsem “poceni” internetna fotolaboratorijska ponudba. Vse bolj pa se v tujini kaže trend izdelave fotografij preko “Foto kiosk” enot in domačih tiskalnikov. Fotolaboratoriji lahko v letošnjem letu še vedno pričakujejo nizke cene same fotografije. Toda količina izdelanih fotografij se bo do konca leta 2006 dvignila vsaj za 30%. Foto kiosk enote se bodo v letošnjem letu prebile v večje trgovske centre in vse več uporabnikov se bo že seznanilo z njihovo uporabnostjo ter za nekatere prednostjo te ponudbe, kljub relativno visoki ceni izpisa. Še bolj pa bo bil med uporabniki digitalnih kompaktnih kamer prisoten mali sublimacijski tiskalnik. Za letošnje leto 2006 lahko predvidevamo, da jih bo ob koncu leta že uporabljalo vsaj 3000 uporabnikov.

 

 

Fujifilm je skoraj še edini od večjih proizvajalcev, ki še vstraja kot ponudnik fotolaboratorijske opreme. Izdelava fotografij iz digitalnih foto kamer pa se vse bolj seli v dobro nam znane fotolaboratorije. Še vedno pa je v prednosti internetna ponudba.

 

Svetovni trend izdelave fotografij predvideva v nekaj letih vsaj 2X-no rast količine izdelanih fotografij. Tako kot po razviti Evropi se bo tudi pri nas zmanjšalo število klasičnih manjših fotolaboratorijev, saj brez dodatne ponudbe ne morejo zdržati trenutnega pritiska nizkih internetnih cen. Toda že za leto 2007 se predvideva mnogo večje količine izdelanih fotografij ter njihovo višjo ceno cca. 35 SIT za format 10x15cm. Vsaj v Nemčiji so se cene iz 7 centov že dvignile nad 12 centov.

Veliko pa je odvisno od podjetja Fujifilm, ki je tako rekoč samo ostalo kot ponudnik. Če se bodo odločili menjati tehnologijo za suhi postopek izdelave fotografij se znajo že konec leta 2007 pokazati velike spremembe pri izdelavi fotografij in ponudbi samih izdelovalcev. Veliko bo pokazala in odgovorila (oktobra) letošnja Photokina. Toda dobra novica je že to, da so uporabniki digitalnih kamer že spoznali, da si je fotografije treba izdelati na papir. Digitalni medij nam zaenkrat še ne zagotavlja, da bomo naše fotografije zapisane samo v tej obliki še videli čez 10 in več let. In te slabosti digitalnega shranjevanja, fotolaboratoriji še premalo izkoriščajo.

 

 

Tiskalniki za domačo uporabo vse bolj dobivajo na veljavi. Canon postaja glavni ponudnik malih sublimacijskih tiskalnikov.

 

 

HP nam nudi male domače tiskalnike pod "ink jet" tehnologijo izpisa.

 

Tiskanje večjih formatov

Seveda pa vse bolj prihaja tudi trend domačega tiska večjih formatov A4, A3+. Canon, Epson, HP, ostajajo glavni ponudniki domačih veliko formatnih tiskalnikov. Kakovost izpisa je že vrhunska. Pričakujemo samo še nižje cene izpisa. Vse več ljubiteljev fotografije pa bo počasi prešlo v domače digitalne temnice in s tem na uporabo računalnika, programov za obdelavo fotografij ter na koncu samih tiskalnikov do formata izpisa A3+. Tu je pri vseh treh podjetij še veliko možnosti za dvig prodaje pravih foto tiskalnikov. Zanimivo pa, da tako pri malih sublimacijskih tiskalnikih, kot pri večjih kapljičnih želi biti vodilni prav Canon. Že dolgo vrsto let je njihov slogan “biti prisoten in najboljši v domeni slike“. V tej klasični tehniki, kamer, optike, tiskalnikov, celo digitalnih projektorjev jim to že uspeva. Zdaj celo napovedujejo velik korak pri ponudbi novih TV zaslonov, kjer so že močno doma Sony, Panasonic in Samsung.

 

 

Canon je močan na vseh področjih. V Sloveniji pa ga še nekaj let ne bo nihče resneje ogrozil.

 

Nikon bo deloval predvsem v smeri kakovostnejših DSLR kamer.

 

Sony stavi na nove kompaktne modele in pričakuje se DSLR kamere na podlagi Minolta tehnologije.

 

Olympus želi z novimi predvsem tveganimi idejami hitro pridobiti uporabnike 4/3 sistema.

 

Za konec

Torej bomo imeli foto uporabniki v letu 2006 še marsikaj za videti. Predvsem se predvideva, da bo še močnejši Panasonic (to že kažejo trendi), saj imajo veliko lastne elektronske tehnologije in še dodatno pomoč od priznanega proizvajalca leč Leica. Prav tako sta v igri tudi hitro rastoča korejca Samsung in Benq. Pentax napoveduje več novosti v DSLR razredu. Sony pravi, da bo pokazal na tehnologiji Minolte svojo vizijo DSLR kamer. Olympus išče nove možnosti in še naprej razvija 4/3 sistem, katerega so že začeli fotografiji sprejemati. Kmalu naj bi se jim priključil še Panasonic?

Nikon je z modelom D200 zopet ujel vetra v svoja velika jadra in množica Nikon uporabnikov si je močno oddahnila. Pridobili so še veliko novih Nikon navdušencev.

 

Fujifilm si bo še močneje utrl pot med ljubitelje fotografije.

 

 
 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com