Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Foto industrija v prodajnih številkah

14.10.2016 16:42

Avtor: Matjaž Intihar

Podjetja, oziroma njihovi oddelki kateri izdelujejo fotografske kamere so v težavah. Leta 1996 smo bili na vrhuncu analogne tehnike. Vse tja do leta 2001 se je beležila rahla rast prodaje. Do takrat smo imeli analogne kompaktne fotokamere za družinsko fotografijo in kamere SLR za hobi ter profesionalno delo. Kompaktne kamere, zaradi enostavnosti uporabe smo jim rekli kar "trotl ziher", so prodajne številke prinesle vse tja do 35 milijonov prodanih kosov. Med njimi se je na leto prodalo med 5 in 6 milijonov kamer SLR. Predvsem trg kamer SLR se je med leti 1980 in 2004 vseskozi gibal okoli 5 milijona prodanih kosov.

Prodaja v milijonih kosov od leta 1965 do 2015. Rdeča črta je ločnica začetka širše prodaje digitalnih fotokamer.

 

V prvi knjigi e-Fotografija (2001) ((PDF knjige)) sem zapisal. "Danes je fotokamera vsaka naprava, v katero vstavimo tipalo!" Fotografiranje se je močno razširilo v domeno družinske in poslovne fotografije.

V letu 2002 je digitalna fotokamera postala zanimiv pripomoček vsakomur, kateri je že uporabljal računalnik. Pridobili smo enostaven prenos slike na zaslon in papir, ter bili brez stroška filma in fotolaboratorija. Prodaja kamer se je strmo dvignila in ni bilo proizvajalca fotokamer, ki ne bi močno dvignilo investije ter poizkušalo imeti tem večji tržni delež.

Takaya Iwasaki (intervju na sejmu Fotokina) nam je leta 2003 takole pokazal rast prodaje, katero je sprožila digitalna fotokamera. Kar 252% rast pri kamerah DSLR je bila zaradi prihoda kamere EOS 300D. Za leto 2004 so napovedi o rasti zmanjšali, vendar se je izkazalo, da niso imeli dobre analitike, saj so številke vse do leta 2011 močno rastle.

 

Po letu 2003 se je že povsod govorilo o digitalni fotografiji. Računalniško bolj pismeni so se odločali za vstop med fotografe. Nova tehnologija jim je dala možnost vstopiti v fotografijo na njim bolj znani način. Kompaktne fotokamere namenjene najširšim množicem so prinašale neverjetne prodajne številke. Skoraj ni bilo proizvajalca iz smeri elektronike, ki ne bi izdelavalo še kompaktno fotokamero, oziroma vsaj dalo svojo ime na del kupljene proizvodnje drugih. Prodajali so jih v fotokopirnicah, mega marketih... Se še spomnite palet s škatlami fotokamer pri naših trgovcih. Digitalno je močno spremenilo fotografsko tehniko in njeno uporabno vrednost.

Trend neverjetnih številk prodaje pametnih telefonov z možnostjo zajema slike se je začel šele po letu 2006. Fotofoni so bili do 2010 še okrnjeneni glede zajema fotografije. Ločljivost, pomnilnik in prenos datotek so bile njegove največje težave.

 

Ker je bila digitalna fotografija hit in predvsem preprosta tudi za širše množice, se je v letih med 2008 in 2010 prodalo do 125 milijonov fotokamer na posamezno leto (pametnih telefonov do 800 milijonov). To so bile neverjetne številke in fotografska podjetja so si mela roke.

Po letu 2010 so fotofoni omogočali zadovoljivo kakovost in prenos fotografije na splet. Fotografiranje se je v popolnosti razširilo med množice. V širšem pogledu smo dobili nov moto. "Ni pomembna kakovost, ampak hitrost"! Le še hobi in profesionalni fotografi, so si želeli samostojno fotokamero in prodajne številke so začele padati.

Količine prodanih fotokamer se zmanjšujejo predvsem na račun kompaktnih kamer.

 

Kodak, HP, GE, Toshiba in še mnogo drugih podjetij je prenehalo s ponudbo fotokamer. Lani še gigant Samsung. Velikim fotopodjetjem so se zamajala tla. Visoke investicije v prejšnjih letih so kapitalsko okrepile podjetja in dobički so nudili možnost hitrega razvoja. Po letu 2010 se je začela krivulja tako hitro kot prej navzgor, obračati navzdol. Fotografska podjetja so začela iskati nove možnosti, da bi rastla še naprej. Vlagatelji in lastniki so želeli številke iz let "debelih krav". Vendar voz že šest let drvi strmo navzdol. Uporabo kompaktnih kamer je uničil fotofon in spletni družabni mediji kot Facebook, Instagram in SnapChat. Ti so danes glavno gonilo fotografije.

Facebook in predvsem leta 2010 Instagram sta bila ključna, da se je fotografiranje v veliki večini iz fotokamer preselilo na fotofon. Prodaja "pravih" kompaktnih fotokamer se je začela drastično zmanjševati.

 

V letu 2016 se v številkah prodanih fotokamer vračamo v leto 1996 (okoli 30 mio.) in v naslednjih letih lahko pričakujemo številke iz 90-tih., t.j. pod 30. milijona kosov. Fotografske oddelke močno bili glava. Treba je krčiti proizvodnjo, odpuščati zaposlene, iskati rešitve za boljšo voljo vlagateljev. In japonci so do sedaj našli samo eno rešitev. Višjo ceno edinih fotokamer, katere se še prodajajo in objektivov. To so kamere in objektivi iz razredov DSLR in CSC. Ker kakšnih drugih rešitev ni na vidiku bodo podjetja, ki slonijo v večjem delu na fotokamerah, v še večjih težavah.

Številke kar nočejo padati. Za leto 2016 (oranžna črta) kaže, da bo svetovna prodaja celo pod 30 milijonov kosov. Izgleda, da bodo vsa podjetja naredila samo še 1.5 milijonov fotokamer mesečno. V letu 2017 zna ta številka še pasti. Kot zanimivost. Fotokamer iz najvišjega profesionalnega razreda (EOS 1Dx MkII in D5) se v povprečju mesečno proda zgolj 1500 kosov.

 

To bo to! Digitalni bum je mimo. Fotografija je med vsemi nami, vendar več kot 95% ljudi fotografira s fotofonom. "Zdrava" baza fotografov za foto podjetja, si želi kot nekdaj od fotografije več in še vedno sledi trendu klasičnih fotokamer višje kakovosti. Vendar! 

Prodaja kompaktnih fotokamer je drastično padla (modra). Prodaja kamer za napredne in profesionalne fotografe (CSC in DSLR) je stabilna okoli 15 milijona kosov. Izgleda, da bomo tu nekje tudi ostali.

 

Se spomnite uvodnika v reviji e-Fotografija in članka o Fotokina 2014, katerega sem napisal pred dvemi leti? Old boys (Foto "new wave" in "Old boys" industrija!), sem poimenoval vse fotografe, ki si še želimo fotografirati s kamerami DSLR. Največja težava podjetij, ki izdelujejo kamere za nas "old boys" fotografe je, da se ne prilagajajo novim trendom. Fotofoni jih ne samo kažejo, ampak vsak jih ima v dlani na svojem fotofonu. Odlični zaslon na dotik, različne aplikacije za zajem, hiter prenos na vse pomembne socialne spletne medije...

Pa smo tam. Prav hitrost od zajema do prenosa slike na spletne medije je zadalo težak udarec proizvajalcem fotokamer, ki so bili vse do leta 2010 deležni neverjetno velikega kolača.

Japonska fotografska industrija je zaspala. Deluje kot, da držijo glavo v pesek in si govorijo, da bomo z "okrnjenimi" fotokamerami zadovoljni. Ja, "old boys" fotografi vsekakor bomo, saj smo tako vstopili v fotografijo. Novi?

Japonci menijo in imajo prav, da bo za profesionalno delo njihova težka oprema še vedno nad fotofonom. Tudi ljubiteljski fotografi, katerim je in bo fotografija močan hobi, si bodo še zaželeli "pravo" fotokamero. Vendar, kot je Apple z Ipod in iTunes odpihnil Hi-Fi, nam fotofon z različnimi aplikacijami kaže, da bomo fotografi s tistimi "pravimi" fotokamerami le še čudni posebneži, ki vidimo iz te fotografije nekaj več. Kajti novi trendi so tu. Tap za zajem, tap za prenos in tap, da si tvojo fotografijo ogleda ter všečka na tisoče oseb. In, če se proizvajalci ne bodo prilagajali novim uporabnikom, jim mi "old boys" fotografi ne bomo mogli ustaviti padajočih grafov.

Mladim, mogoče novim uporabnikom klasični proizvajalci fotokamer ne nudijo nič več, kot možnost še bolj kreativne fotografije. Toda uporabnikom, ki so vstopili v svet s fotofonom v roki, tapkanjem po zaslonu, inštalaciji na stotine njim zanimivih aplikacij, ter takojšen prenos fotografij na splet, je klasična foto industrija kot kamena doba.

Instagram in Snapchat se niti ne trudita, da bi lahko fotografije iz fotokamer preko računalnika prenašali v program. Snapchat sploh ne omogoča, da se fotografija doda drugače kot preko fotofona.

Vse to kaže, da bo nas uporabnikov "pravih" fotokamer vse manj. Ne, ne mislim, da fotokamere ne bodo obstale, se še naprej tehnološko razvijale. Vendar razvoj bo vse počasnejši. Če smo v 90-tih dobili zamenjavo takrat še analognih modelov med sedmimi in desetimi leti, bo enako tudi z novimi digitalnimi.

2005 do 2015 / Zelena črta kaže rast delnic podjetij iz novih trendov (splet, pametni telefoni). Modra črta kaže padec delnic podjetij s ponudbo klasičnih fotokamer. Ne čudi, da vlagatelji zapuščajo in v nemilosti trga pušajo proizvajalce fotokamer.

 

Vsi današnji grafi, napovedi fotopodjetij in prodajne številke kažejo, da se vračamo 20 in več let nazaj. Fotografska podjetja vlagajo v druge tehnologije. Najtežje je tistim, ki so izključno na fotografskih produktih.

Canon je med leti 2004 in 2010 več kot 50% denarnega pretoka naredil preko fotokamer. Danes prehaja nazaj med 20 do 25% odstotkov in še to na podlagi rasti prodaje objektivov. Tako je v analogni dobi vedno bilo, saj so udeleženi v vseh vejah zajema in predstavitve slike. Kopirne naprave, grafične enote za izpis, tiskalniki, programske rešitve za izpis v velikih podjetjih, skenerji, projektorji in medicinska oprema za zajem slike. Pred kratkim so medicinski del še bolj okrepili, saj so od Toshibe odkupili njen celoten medicinski del. Torej foto bo zopet v ozadju in ni rečeno, da se bodo s konkurenco še kosali v vseh razredih fotokamer. Lahko, da bo vložek v nove pro kamere previsok in bodo kot v analogni dobi več dali na drug, bolj dobičkonosen del proizvodnje.

Fujifilm je veliko izgubil z zatonom filma, laboratorijskih strojev in fotopapirja. Želijo biti vse močnejši med kamerami CSC. Vendar te kamere ne morejo nadomestiti izpada filma in fotopapirja. Že pred petimi leti so odprli nov oddelek. Veste v kaj so se spustili? V kozmetiko!

Nikon je močno odvisen od fotokamer in objektivov, zato bodo podobno kot v analogni dobi vedno dali močan poudarek in investicije v to tehnologijo. V analogni dobi med kamerami za napredne in profesionalce niti niso imeli konkurence. Sicer sta bila Canon in Minolta zaradi kamer srednjega razreda po prodajnih številkah višje, vendar v najvišjem tehnološkem razvoju vseeno zadaj. Nikon je žal na začetku AF dobe izgubil vodilno vlogo v razvoju profesionalne tehnologije (članek: Zgodovina AF), vendar je v zadnjih letih predstavil največ. Izgleda, da bodo zopet delovali predvsem v svetu kamer višjih razredov in poizkušali ponovno povsem prevzeti vrh profesionalne fotografije.

Olympus je fotooddelek močno zmanjšal in ga že pred leti osamosvojil od bolj dobičkonosnega medicinskega dela. Na srečo, jim zadnja leta m4/3 sistem daje dober tržni delež in zaslužek.

Panasonic je močno stopil naprej v digitalni dobi. Z Olympus so skupaj v m4/3 sistemu, katerega močno oplemenitijo z video tehnologijo. Sicer je Panasonic veliko podjetje in del koncerna Matsushita, tako da niso odvisni od fotografije.

Ricoh je veliko podjetje med kopirnimi napravami. Še v 70-tih so izdelovali odlične analogne fotokamere SLR. S prihodom AF so fotografijo opustili. Pred leti so kupili Pentax in mu dodali možnost novega razvoja. Bodo zdržali, saj so direktni konkurenti s Canon in Nikon.

Sony je leta 2005 kupil celoten oddelek nekdaj izredno prepoznavenga podjetja Minolta. Minolta se je v analogni dobi vedno borila s Canon za največji tržni delež. Vendar razvoj v digitalni tehnologiji je zahteval svoj davek. Minolta je kopirni del združila s Konico in Sony je z nakupom fotooddelka vstopil v svet kamer DSLR. Danes je prav Sony tisti, ki dela največ skrbi Canon in Nikon, saj gredo svojo pot z več elektronike v kamerah najvišjih razredov. Izgleda kot, da Sony daje največ v razvoj nove tehnologije, ki je domača "fotofon" fotografom. Na Fotokini je v anketi kar 50% tistih, ki še nimajo "prave" fotokamere odgovorilo, da bi izbrali Sony. Obenem so investirali daleč največ v izdelavo tipal in razen Canon v kamerah DSLR in CSC, vsi uporabljajo Sony tipala.

 

Števike in grafi

Naj se zgornji zapis ne bere kot, da bo klasična fotokamera izginila iz fotografije. Zgodilo se je le to, da je po letih visoke rasti sledil enak padec in podjetja morajo nekako preživeti in predvsem imeti vlagatelje za nadaljni razvoj. Marsikateri vlagatelj je dal denar v druge bolj rastoče trge. Novi v fotografiji ne vidijo možnosti dobička, zato iščejo podjetja z novimi možnostmi, oziroma podjetja sama morajo iskati trge tudi drugje. Večja podjetja, ki imajo širok izbor produktov kot so vlaganja v fotografijo preusmerila drugam. Tista, katerim je fotografija velik delež, morajo iskati nove možnosti in se boriti še bolj, da ohranijo tržni delež, že tako malega števila produktov.

Tržni deleži (2015) glavnih podjetij za kamere z izmenljivimi objektivi (CSC in DSLR).

Evropa ostaja največji trg.

Kompaktne kamere (zeleno) prinašajo samo še 1/4 denarnega toka. Objektivi (modra) so vse bolj željeni in podjetjem prinašajo že skoraj toliko kot prodaja kamer CSC in DSLR skupaj.

Prodaja objektivov je v zadnjih letih padla mnogo manj, kot ohišij.

CSC kamere (non-SLR), počasi jemljejo tržni delež kameram DSLR (SLR).

V povprečju je cena kamer CSC enaka kot kamer DSLR. Vendar kot kaže graf višje, je tržni delež kamer CSC zaenkrat samo 25%. Po trenutni prodaji je to okoli 1.5 milijona kosov.

Prodaja dodatnih objektivov za kamere polnega 35mm formata (FF) in za kamere z manjšimi (crop) tipali v posameznih segmentih.

Tržni deleži po posameznih produktih v letu 2015 na japonskem trgu.

 

In v Sloveniji?

Leta 2006 sem naredil podrobno analizo našega trga. Številke so šle visoko, za naš trg izredno visoko. Ob iskanju pravih številk so vsi želeli biti čim višje na lestvici in mi celo podajali nerealne številke (Članek: Prodajne številke v Sloveniji za leto 2005). Z navzkrižnim iskanjem kosov med uvozniki in prodajalci, smo le prišli do realnih številk.

 

Več kot do 90.000 kosov prodanih fotokamer v Sloveniji nikoli nismo prišli. Ampak, to so bile za nas mega številke in vse do leta 2010 smo bili izredno prepoznavni. Odlična prodaja za tako majhen trg nas je postavila na zemljevid sveta. To se je občutilo na sejmih, predstavitvah, itd. Po letu 2010 pa strm padec prodaje in iz Slovenije so ušli vsi večji predstavniki, ali pa imajo samo še podporno pisarno. Zaradi odličnega dela naših predstavnikov, smo imeli od leta 2002 že pred uradno najavo na razpolago najnovejše modele fotokamer. To nam je priznal z objavami še sam dPreview. Žal smo že nekaj let ne samo obrobni, ampak nepoznani.

Zgodba iz leta 2004. Takrat je bila že samo novica o novosti pod embargom. Tisti novinarji, ki smo novice dobili nekaj ur pred svetovno objavo smo podpisali pogodbo z 20 in več tisoč evrov veliko kaznijo, če si novico objavil samo nekaj minut prej. Cel svet spletnih foto strani se je gledal med seboj ali kdo prehiteva in klike preusmerja k sebi. Fotografi so bili lačni najmanjših informacij. Ob predstavitvi kamere EOS 1D MkII je cel svet nudil samo press novico od Canona. Mi smo imeli kamero že v roki, z njo naredili prve posnetke in kot tak članek objavili. Sam Phil Askey, takrat še lastnik dPreview je klical na japonsko in se pritoževal, da ni prvi in je lahko samo dodal naš link. Sicer pa je dobro vedel že iz prejšnjih let, da z nami ni šale. Prvi smo imeli na voljo EOS 2000 (Kodak back), olympus E-1 in Sony 828. Na predstavitvah po svetu so tuji kolegi nas spraševali kaj bo novega. Danes se tej evforiji in bedenju ob računalniku za pravo minuto objave vsi smejimo, saj koga še zanima ali bo jutri predstavljen novi Nikon, Canon, Sony, ...

 

Prodaja fotokamer v Sloveniji se je danes skrčila na par tisoč kosov. Vse ostale višje številke gredo na račun prikritega izvoza. Ob prihodu kamere EOS 300D (l. 2003), se jo je samo v mesecu dni prodalo 1000 kosov. Danes trg prodanih kamer DSLR in CSC v Sloveniji komaj kaj, če sploh, presega to številko.

Velik prodajni uspeh v naslednjih letih sta prinesli še Nikon D70 in D300. Ob prihodu kamere Canon EOS 1D MkII smo na forumu e-Fotografija naredili skupinski nakup. Več kot 50 članov foruma je kupilo to kamero. Si zamišljate, da danes ljubitelski fotografi gredo v nakup EOS 1D X MkII. 50 teh kamer se pri nas ne bo prodalo niti do zamenjave modela čez nekaj let.

Tak je ta naš slovenski trg. Prodamo manj kot manjše mesto v Nemčiji. In ja, to je povsem razumljivo saj nas je komaj dva milijona. In vem, nič ne bo drugače, dokler ne bo kakšne nove fotorevolucije in višjih številk prodaje. A to bo šele po letu 2020.

 

Za konec

Do kam lahko pade svetovni trg fotografskih kamer? Med kompaktnimi z neizmenljivimi objektivi ostajajo samo še tiste iz najvišjih razredov. Cenovno so nad 500€. Kar pomeni, da veliko kupcev ne bo in zna se zgoditi, da bo že v letu 2017 prodano manj kot 10 milijov kosov le teh.
DSLR razred je dobil konkurenco z brezrcalnimi kamerami z izmenljivimi objektivi CSC. Vendar v bistvu je to ena in ista zgodba. Le, da imamo sedaj manjše ohišje, objektive in več elektronike. Razred CSC vsako leto za kak odstotek zraste, DSLR pa za enak odstotek pade. Ljubiteljski fotografi gredo v smer kamer CSC, zato bo v nekaj letih najnižji in srednji razred kamer DSLR izgubil še več. Napredne in profesionalne kamere ostajajo na DSLR tehnologiji.
Izgleda, da se bo trg kamer z izmenljivimi objektivi ustalil med 15 in 20 milijoni kosov letne prodaje.

Torej vse skupaj bomo nekje med 25 in 30 milijoni prodanih fotokamer. Kompaktne kamere z neizmenljivimi objektivi so v analogni dobi predstavljale 2/3 prodaje. V zadnjih letih jih je že močno zamenjal fotofon.

Edina svetla točka so objektivi. Njim prodaja raste, pa vendar. Proizvajalcem glede denarnega toka ne morejo nadomestiti močnega padca prodaje fotokamer.

Rek pravi in očitno drži. Imamo 7 let debelih in 7 let suhih krav. Zanimivo bo videti, kaj bomo imeli leta 2020 še na voljo od "prave" fotografske opreme in katera podjetja bodo do takrat še zdržala. Novih ni za pričakovati, saj v to tehnologijo ni nihče pripravljen vlagati. Kvečjemu se bodo dogajali prevzemi, da se bodo obdržali tržni deleži in denarni tok potreben za preživetje. Na Fotokini 2016 (članek) smo sicer našli izjemo. To je kitajski Yi, s svojo kamero razreda CSC.

 
Avtor: Matjaž Intihar

 

Komentarji

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com