O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si

O baterijah na FotoPOTEPih sem v e-Fotografiji že pisal. Ne zato, ker bi bile baterije kakšna “romantična” tema, ampak zato, ker so na terenu pogosto razlika med tem, da fotografiraš mirno, ali pa v temi rešuješ stvari, ki bi morale delovati same od sebe. Fotokamera ima svoje akumulatorje, a okoli fotografije je kup drobnih pomočnikov, ki še vedno živijo na AA ali AAA. Naglavna svetilka, ročna svetilka, majhna LED lučka za dosvetlitev, daljinski sprožilec, kakšen dodatek za video, včasih celo miška za prenosnik, ko zvečer prebiram in urejam posnetke. In ker veliko potujem, me zanima predvsem ena stvar: da oprema dela, ko jo potrebujem, ne pa takrat, ko je vse udobno.

Tokrat se osredotočam na Duracell Optimum, serijo, ki jo Duracell postavlja na vrh svojih alkalnih baterij. Ključna ideja Optimuma je preprosta: v eni bateriji dobiš bodisi več moči, bodisi daljše delovanje, odvisno od tega, kaj zahteva naprava. Proizvajalec poudarja posebno zasnovo z dodatnimi aktivnimi sestavinami in tako imenovanimi POWER BOOST sestavinami. To marketinško zveni “veliko”, a na terenu se vse skupaj pokaže na zelo praktičen način: v nekaterih napravah je pomemben močan zagon in stabilnejše delovanje, v drugih pa to, da čim dlje pozabiš, da baterije sploh obstajajo.

Več moči in daljše trajanje, ne pa samo še ena alkalna

Ko preizkušaš baterije, se hitro naučiš, da univerzalnega odgovora ni. Svetilka je drugačna zgodba kot daljinski sprožilec, čelna lučka drugačna kot kakšna LED lučka za dosvetlitev. Optimum je zanimiv prav zaradi ideje, da se prilagodi napravi. Jaz si to razlagam preprosto: pri svetilkah me zanima svetlejša in stabilnejša luč, pri dodatkih pa, da jih ne menjam po nepotrebnem.

Pomembno je tudi, da se pri nekaterih promocijskih primerjavah omenja primerjava z navadnimi cinkovo-ogljikovimi baterijami. To je fer podatek, ker je razlika med cinkovo-ogljikovo in dobro alkalno baterijo že sama po sebi velika. A ne glede na primerjave, je uporabna poanta na poti jasna: bolj zanesljiva baterija pomeni manj menjav, manj prekinitev in manj živčnosti takrat, ko fotografija teče.

Mraz in veter: Islandija, Aurora in potreba po rutini

Če želiš baterije res spoznati, pojdi pozimi ven. Na FotoPOTEP Islandija se to pokaže brutalno hitro. Mraz, veter, vlaga, dolge noči in veliko čakanja zunaj. Pri fotografiranju Aurore je naglavna svetilka skoraj del osnovne opreme. Ne samo zaradi varnosti, ampak zato, ker brez nje v temi težko hitro najdeš gumbe na fotokameri, preveriš ostrino, menjaš objektiv, nastaviš čas in občutljivost. Če ti svetilka umre, se ne ustavi samo svetloba, ustavi se ritem.

Optimum baterije so mi na Islandiji služile prav za ta “servis” okoli Aurore. Ne zato, da bi svetil v motiv, ampak da sem v temi hitro našel nastavitve, videl obroč za ostrenje in brez živčnosti preveril, ali je vse v redu. Pri tem je v skupini pomembno še nekaj: svetilka naj ima tudi šibkejši način delovanja, da ne slepi in ne moti drugih. To je drobna kultura na lokaciji, ki pa naredi veliko.

Zvezde nad Namibijo: Spitzkoppe in noč, ki jo moraš obvladati

Druga skrajnost je Namibija. Ne po temperaturi, ampak po temi in občutku prostora. Pri Spitzkoppeju je noč posebna. Ne samo zaradi zvezdnega neba, ampak zaradi občutka, da si sredi ničesar, daleč od luči in zvokov. Takrat naglavna svetilka spet ni “dodatna oprema”, ampak ključni pripomoček. Ko postavljaš stativ, menjaš objektiv, nastavljaš ostrenje, preverjaš kader in iščeš pravo razmerje med skalo in Milky Way, moraš imeti svetlobo, ki ji zaupaš. In če se svetilka začne prazniti ravno v trenutku, ko si postavil vse in čakaš na pravi kader, je ves mir noči hitro prekinjen.

Pri fotografiranju zvezd se pokaže še ena stvar: baterije niso samo za svetilke. Pogosto imaš v igri še kakšen daljinski sprožilec ali intervalometer, včasih tudi majhno LED lučko, s katero zelo nežno osvetliš ospredje, skalo ali detajl v motivu. Namibija ima sicer suho klimo, a prah in pesek sta stalna spremljevalca, zato mi je pomembno, da se z opremo čim manj ukvarjam. Baterije tu niso “rezerva”, ampak del nočne rutine.

Bliskavica: poroke, reportaže in hitrost polnjenja

Če grem iz potopisne zgodbe v bolj klasično fotografsko prakso, ima Optimum še eno področje, kjer baterije res pokažejo uporabno vrednost: bliskavica. Pri reportažah in porokah je bliskavica pogosto v pogonu dolgo in intenzivno. Ne gre samo za število bliskov, ampak za tempo. Ko se dogaja, se dogaja hitro. V eni minuti imaš več trenutkov, ki se ne ponovijo. Tam je pomembno, da se bliskavica hitro ponovno napolni, da ne “čakaš” in da lahko narediš več zaporednih bliskov, ko se motivi vrstijo eden za drugim.

Bliskavica je tipičen primer naprave, ki zahteva veliko moči. Če baterije ne zmorejo držati tempa, se podaljšuje čas polnjenja, fotograf se začne prilagajati tehniki namesto da bi tehnika služila fotografu. Zato so kakovostne baterije pri bliskavici ena tistih stvari, ki jih opaziš šele, ko jih nimaš. Ko pa imaš stabilno napajanje, je delo tekoče, reakcija hitra, in lažje ujameš tiste majhne trenutke, ki naredijo reportažo ali poroko živo.

Praktični namigi iz terena, posebej za zimo

Na potovanjih baterije ne sodijo nekam “nekje v torbo”. AA in AAA imam urejene in pripravljene. V mrazu rezervne nosim bližje telesu, v notranjem žepu jakne. Če baterija v napravi začne “padati”, jo spravim v notranji žep, včasih se po ogretju še izkaže za uporabno rezervo. Pri nočni fotografiji, naj bo Islandija ali Namibija, imam vedno en komplet v žepu, ne v nahrbtniku. V temi je tudi organizacija del tehnike.

Zaključek

Na papirju so baterije in njihove lastnosti ter razlike dolgočasne. Na terenu pa so pogosto razlika med tem, da motiv ujameš, ali pa ga v temi samo še gledaš. Optimum mi pomeni predvsem manj prekinitev. Ko se Aurora začne, nimam časa razmišljati, ali bo naglavna svetilka še delala. Ko v Namibiji pri Spitzkoppeju stojim pod zvezdami, ne želim prekiniti ritma, ker je lučka ostala brez energije. In ko na poroki bliskavica dela v hitrem ritmu, nočem čakati, da se napolni ravno takrat, ko se zgodi najboljši trenutek.

In potem pride tisti klasičen FotoPOTEP moment. Stojimo zunaj, mraz ali tema delata svoje, svetloba je prava, jaz pa slišim za sabo: Matjaž, a ima kdo baterije? Seveda jih imam. Vedno jih imam. Ker pri fotografiji velja enako kot pri potovanju: najboljša oprema je tista, ki je pri roki in deluje.

O avtorju: Matjaž Intihar / e-Fotografija.si