Naročite se na enovice

http://www.nanlite.si
http://www.cyberstudio.si
http://www.facebook.com/pages/e-Fotografija/201306676587
>

 

 

Canon S3 IS / Sony H5 / Panasonic FZ7

Avtor:Matjaž Intihar
20.07.2006 18:32

Posamezni preizkusi vseh treh fotokamer iz razreda 12X-nega zooma, ki so na našem trgu najbolj želene (glej na dnu strani) so že predstavljeni. V rubriki Matjaževa ocena pa vam podajam svoj osebni pogled na vse tri kamere skupaj, oziroma za kakšen namen in katerega fotografa je posamezna kamera bolj ustrezna. Vse tri imajo kar nekaj pomembnih podobnih tehničnih lastnosti. Enake velikosti tipal 1/2,5 palca, enaka razmerja med goriščnicami 36 do 432mm (ekv.35mm), optično stabilizacijo slike, video zapis brez omejitve...

Večje razlike pa so opazne med ločljivostjo tipal, velikostjo in ločljivostjo TFT zaslonov, hitrostjo premikanja med goriščnicami, uporabo baterij in spominskih kartic, izbiro občutljivosti ISO in kakovosti zapisa pri različnih nastavitvah.

 

Kot skupno naj na začetku povem, da so te kamere namenjene predvsem družinskim in popotniškim fotografom, ki ne potrebujejo manjših kompaktnih kamer za v žep niti bolj zahtevnih SLR kamer, žele pa si zelo široko uporabno kompaktno kamero tudi z daljšimi goriščnimi razdaljami. In vse tri kamere jim nudijo prav te lastnosti. Seveda pa se kamere med seboj toliko razlikujejo, da nam lahko vsaka nudi nekaj drugačnega, torej za določenega fotografa več ali uporabnejšega od ostalih dveh. Vemo že, da najboljše kamere ni! Prav tako ne moremo reči, da je ena izmed treh predstavljenih najboljša. Vsaka ima nekaj slabosti in prednosti, ki lahko kupca prepričajo, da se za svoj način fotografiranja in želje odloči za sebi najboljšo izbiro. Oziroma, če je za določenega kupca neka lastnost slabost kamere, je lahko za drugega prednost. Saj ne želimo vsi enako globoko seči v žep, imeti vsi lahkih kamer ali tiste, ki uporablja AA baterije, želimo izbiro med zasloni, hitrostjo ali funkcijami kamere. Eni si želijo predvsem enostavno uporabo, spet drugi dodatne možnosti nastavitev za več kreativnosti pri fotografiranju itd. Po nekajmesečnem druženju z vsemi tremi kamerami podajam svoj pogled in primerjavo o uporabnosti kamer za posamezne fotografe.

 

Canon PowerShot S3 IS

Njene glavne prednosti pred konkurentkama so predvsem hitrost delovanja (vklop, ostrenje, merjenje svetlobe, proženje) in zelo izražena prednost v hitrosti premikanja med goriščnicami. USM motor, ki tiho in hitro premika leče v objektivu poskrbi, da boste lahko v trenutku prešli iz širokega v ozki kot zajema. Če fotograf potrebuje vrtljiv zaslon, ga nudi samo S3 IS. Prav tako makro funkcijo, ki nam omogoča fotografirati predmet na leči objektiva. S3 IS nam ponuja največ dodatnih nastavitev preko nastavitev »Function« in »MENU«. Lahko sami prednastvimo gumb na preko katerega izberemo sebi najbolj želeno funkcijo, kot možnost pred nastavitve (preko gumba C) lastnih funkcij zajema. Edina izmed kamer nam nudi brezvrvično dodatno bliskavico, obilico možnosti spremembe tonskega zapisa slike, snemanje video zapisa s stereo zvočnim zapisom in obenem tudi fotografiranja, uporabo štirih AA baterij, ki nam lahko zagotavljajo daljše delovanje.

 

Toda nekatere od teh prednostih so lahko tudi slabosti. Vrtljiv zaslon potrebuje posebno konstrukcijo in je zato najmanjši med vsemi (samo 2.0 palca) in z zelo povprečno ločljivostjo 115.000 točk. 4AA baterije doprinesejo k največji teži kamere, množica gumbov in funkcij na kameri pa je lahko za marsikoga tudi ovira, saj si želi delovati s kamero samo v popolni avtomatiki in ga množica dodatnih možnih nastavitev samo bega. Najvišja, oziroma v najboljšem primeru izenačena (H5) cena kamere S3 IS med vsemi tremi, pa je lahko že nasploh prva ovira.

 

Sony DSC H5

Prednost kamere je že njeno ime, ki nepoznavalca foto opreme lahko hitro zapelje, saj je Sony močno prisoten v domači A/V elektroniki in med temi kupci skoraj nima konkurence. Dodatno ime na objektivu (Carl Zeiss) je lahko druga utež na tehtnici pred odločitvijo o kameri. Sledi tretja prednost, to je kar 3.0 palca velik TFT zaslon z ločljivostjo 230.000 točk. Četrta izrazita, pa čeprav v kompaktnem razredu bolj kot trgovski faktor, pa je najvišje število točk (7.1M). Sledijo še možnosti, delovanje pri 1000ISO občutljivosti, možnost neprekinjenga video snemanja v kompresiranem MPEG1 zapisu in že vgrajenega 32MB notranjega spomina. Obenem pa je kamera za neizkušenega fotografa enostavnejša za upravljanje od S3 IS, saj ima dosti manj nastavitev.

 

Ime Sony pa je v svetu fotokamer lahko tudi slabost. Marsikateri "analogni" fotograf si še vedno ne more zamišljati, da bi uporabljal fotokamero z imenom podjetja iz sveta elektronike. Bolj izkušenega tehnično usmerjenega uporabnika lahko premalo nastavitev celo moti. Pri izrazito močni svetlobi je lahko najkrajši osvetlitveni čas 1/1000 sek. premalo. Prav tako je hitrost premika med goriščnicami povprečna v primerjavi s S3 IS. Tudi velikost zaslona 3.0 palca je lahko ovira pri gledanju na njega pri močni svetlobi. Kamera ne omogoča zaporednega snemanja pri polni ločljivosti z več kot enim posnetkom v sekundi. MPEG1 video zapis je v video svetu že preživet. Uporaba samo dveh AA baterij nam nudi premalo rezerve za dolgotrajno fotografiranje in je potreba po menjavi hitro tu. Marsikoga pa lahko odvrne za nakup tudi uporaba MemoryStick DUO kartic, ki so še vedno dražje v primerjavi od najbolj razširjenih SD.

 

Panasonic Lumix DMC FZ7

Izrazitih prednosti v tehničnem smislu ta kamera nima. Je pa zelo zanimiva iz dejstva, da je krepko najcenejša in če ste prebrali članek (Kompaktne digitalne foto kamere so našle svojo pot) lahko marsikomu veliko šteje. Prav tako je najlažja. Za 150g lažja od H5 in kar 170g od S3 IS. Verjemite, da vam bo na potovanju, ko boste s seboj nosili cel dan kamero obešeno s širokim pasom za vratom, le ta še kako hvaležen. Na objektivu je za fotografa zelo cenjen zapis LEICA. FZ7 je tudi najenostavnejša za rokovanje, saj nudi najmanj različnih nastavitev. Za napajanje uporablja Li-Ion baterijo, katere nimajo spominskega efekta. Omogoča nam zapis v formatu 16:9, kot edina nekompresirani TIFF zapis in video zapis ločljivosti 848x480 točk.

 

Je pa FZ7 najbolj počasna v delovanju. Zaslon je sicer velik 2.5 palca a za to velikost s slabo ločljivost 114.000 točk. Predvsem pa je njena slabost pri uporabi višje občutljivosti tipala. Ne samo, da v polni ločljivosti lahko izkoristimo samo občutljivost 400ISO, tudi fotografija je že pri občutljivosti 200ISO pri povečavah vidno slabšega zapisa kot pri S3 IS ali H5.

Res, da FZ7 nima izrazite tehnične prednosti, niti veliko dobrih lastnosti. Vendar, niti izrazitih slabosti. Ena je le ta, da za zahtevnega ni namenjena za izdelavo povečav ali izrezov iz naših zanimivih slik. Toda FZ7 ima dobro prednost v ceni. In marsikdo jo bo znal izkoristiti, če le od kamere same ali posnetka ne želi preveč.

Canon S3 IS 100ISO, avtomatske nastavitve.

 

Sony H5, 100ISO, avtomatske nastavitve.

 

Panasonic FZ7, 100ISO, avtomatske nastavitve.

 

Canon S3 IS 100ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

Sony H5, 100ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

Panasonic FZ7, 100ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

100ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

 

100ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

 

100ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

$$PAGE$$

 

Canon S3 IS 400ISO, avtomatske nastavitve.

 

Sony H5, 400ISO, avtomatske nastavitve.

 

Panasonic FZ7, 400ISO, avtomatske nastavitve.

 

Canon S3 IS 400ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

Sony H5, 400ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

Panasonic FZ7, 400ISO, v računalniškem programu izenačena bela barva in popravek svetlosti.

 

400ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

 

400ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

 

400ISO. Levo S3 IS, sredina FZ7, desno H5.

$$PAGE$$

Canon S3 IS, Hi ISO (800), avtomatske nastavitve.

 

Sony H5, 800ISO, avtomatske nastavitve.

 

Canon S3 IS, Hi ISO (800), korektura beline in svetlosti.

 

Sony H5, 800ISO, korektura beline in svetlosti.

 

800ISO. Levo S3 IS, desno H5.

 

800ISO. Levo S3 IS, desno H5.

 

800ISO. Levo S3 IS, desno H5.

$$PAGE$$

Canon S3 IS, 100ISO.

 

Canon S3 IS, 400ISO.

 

Canon S3 IS, 400ISO, izrez 1:1.

 

Sony H5, 200ISO.

 

Sony H5, 400ISO.

 

Sony H5, 400ISO, izrez 1:1.

 

Panasonic FZ7, 100ISO.

 

Panasonic FZ7, 400ISO.

 

Panasonic FZ7, 400ISO, izrez 1:1.

 

Canon S3 IS.

 

Canon S3 IS in izostrena žuželka na prednji leči s pomočjo super makro.

 

Sony H5.

 

Sony H5, 432mm in 2X digitalni zoom.

 

Panasonic FZ7.

 

Panasonic FZ7.

 

Vse tri kamere nam lahko dobro služijo tako za družinsko kot popotniško fotografijo.

 

Zaključek

S3 IS nam nudi največ dobrih tehničnih lastnosti, meni osebno najvišjo kakovost slike in ni mi bilo ob naslovu preizkusa težko zapisati »kamera za zahtevne«. Edina večja slabost je majhnost TFT zaslona, a se odkupi z možnostjo spremembe njegovega naklona. Sploh pa je treba pri daljših goriščnicah uporabljati EVF iskalo.

 

H5 z najvišjo ločljivostjo tipala, možnostjo uporabe 1000ISO, kar 3.0 palce velikim zaslonom in MPEG1 video zapisom vidno izstopa. Vendar pa ji manjka večja hitrost delovanja in še kakovostnejša slika pri povečavah, da bi jo sam uvrstil višje kot ob bok S3 IS. Obe imata svoje lastnosti, ki pritegnejo različne kupce in uporabnike. Prav tako pa sta si zelo primerljivi v ceni sami.

 

FZ7 me je sicer razočarala kot naslednica FZ5. Pričakoval sem več. Toda Panasonic se je odločil za drugačno pot. Za krepko nižjo ceno na trg ponuditi še vedno dovolj konkurenčno kamero s sicer malo izstopajočimi lastnostmi, toda še vedno dovolj uporabno za ne prezahtevne družinske/popotniške fotografe.

 

Vse tri kamere so me na potovanjih (S3 IS, Sicilija), (H5, Hrvaška), (FZ7, Rim), v celoti zadovoljile glede na potrebe družinsko/popotniškega fotografa. Edina za moj način fotografiranja izražena lastnost, ki mi je hodila narobe, je bila pri FZ7 ta, da omogoča v polni ločljivosti samo 400ISO občutljivosti. V marsikaterem muzeju, oziroma pri motivih s slabo osvetlitvijo, kot tudi ponoči ostaneš brez kakovostnega posnetka. V vseh ostalih elementih (razen v kakovosti zapisa pri večjih povečavah, kjer je FZ7 zopet vidno slabša) pa kamere medsebojno nimajo večjih prednosti ali slabosti. Tudi hitrost pri S3 IS se izniči po posnetku, saj kot pri ostalih ne moremo spreminjati goriščnice dokler se podatki ne zapišejo na pomnilno kartico.

 

Opozorilo

Pri preizkusu enih izmed najbolj želenih kompaktnih kamer iz višjega cenovnega razredaka sem spoznal, da me kot že dolgoletnega uporabnika SLR fotokamer, preizkušene kompaktne kamere še ne zadovoljijo. Zakaj, si lahko preberete v članku »Izbrati kompaktno ali SLR kamero?«. Da pa SLR kamere niso namenjene in uporabniško »najboljše« za vse, pa si lahko preberete v članku »Težave digitalne tehnike / Kompaktna kamera proti SLR«.

Pa dobro izbiro in nakup vam želim!

 
  • Deli z drugimi:
  • www.facebook.com