Žiga Intihar

Panasonic se je že pred leti lotil razreda majhnih kompaktnih kamer z 10-kratno optično povečavo. A ta razred ni oživel vse do letošnjega leta, ko sta dve prepoznavni znamki digitalnega foto sveta Canon in Sony predstavila modela Canon PowerShot SX100 in Sony CyberShot DSC-H3.

Najprej poglejmo Sony CyberShot DSC-H3.

Kamera ima 8 milijonov točk, 10-kratni optični zoom in optično stabilizacijo, močno bliskavico, katera zelo dobro osvetli predmet oddaljen tudi do 8 metrov.

Kamera kljub majhnim meram lepo seže v roko, k temu močno pripomore izboklina držala na desni strani ohišja. Ohišje je plastično a kakovost izdelave je na nivoju. Že bežen pogled na kamero nam da vedeti, da kamera ni težavna za uporabo. Gumbov je malo, pri vsakem gumbu je jasen napis za kaj je ta gumb namenjen in tudi uporabnik z močnejšimi prsti ne bodo imeli problema spreminjati nastavitve saj so gumbi dovolj oddaljeni in predvsem zelo veliki. Zaslon je 2,5 palčni z ne povsem čisto sliko – dodatnih nekaj tisoč točk mu ne bi škodilo. Optičnega ali elektronskega (EVF) iskala kamera ne ponuja.

H3 ima enake menije, kot druge Sony kamere zadnje generacije, kar pomeni, da je večina nastavitev prikazana tako z ikonami kot tekstom. To daje uporabniku večjo sigurnost pred spremembami saj si lahko vedno preberemo za kaj je katera funkcija / ikona namenjena. Za uporabnike, kateri pa bi radi večino nastavitev spreminjali preko ohišja kamere, H3 ni ravno najboljša izbira, saj je potrebno za skoraj vse nastavitve pritisniti tipko Menu in se tam sprehajati preko ikon, da pridemo, do želene nastavitve. A kar je za nekatere minus, je lahko za manj vešče dodatni plus, saj kot je že višje opisano si lahko uporabnik prebere, za kaj je katera funkcija namenjena.

Izbiramo lahko med povsem avtomatskim načinom delovanja, že prednastavljenimi načini fotografiranja, vse do ročnega upravljanja s kamero. Seveda tudi video zapis ni izključen a tokrat ni možnosti zoomiranja med samim zajemom.

Pohvaliti je potrebno hitrost delovanja. Kamera se zadovoljivo hitro vključi a tisto ki bolj fascinira je samo ostrenje. Ostrenje poteka izjemno hitro. Tudi v slabših svetlobnih pogojih, ko nekatere kamere že odpovedo, H3 še vedno izostri predmet. Zamik med izostrenim posnetkom in zajemom fotografije je minimalen.

H3 ponuja tudi izboljšano sledilnost zaznavanja obrazov. To pomeni, da tudi če se obraz hitreje premika ga bo kamera brez težav sledila, ter tako izostrila in prilagodila svetlobo na zaznan obraz. Prav tako je treba pohvaliti bliskavico, ki je kljub svoji moči zelo hitro napolnjena in pripravljena na naslednji posnetek.

Bliskavica se dvigne samodejno, ko je le to potrebno.

Na močno jakost bliska nas opozori tudi velik napis prilepljen na kamero.

DinamicRange (D-R) je še ena funkcija, katero je Sony prevzel še iz Minoltinih kamer. Ta samodejna funkcija nam omogoča v močno kontrastnih pogojih posneti lepši posnetek z več detajli v temnih delih. V kolikor imamo nek motiv na močnem soncu in imamo obenem na sliki tudi del, ki je v senci, bomo brez funkcije D-R v senci dobili povsem temno sliko. V kolikor pa je D-R vklopljen bo kamera sama poskrbela, da bodo temni deli toliko posvetljeni, da se bodo na končni fotografiji videli tudi detajli iz temnega dela fotografije.

Li-Ion baterija je skupaj s polnilcem priložena v embalaži kamere.

Sony DSC-H3 je kamera katero priporočam vsem družinskim fotografom, kateri si želijo majhnosti, večjega razpona goriščnic in hitrosti delovanja. Končna fotografija je očem zelo všečna (močne barve in kontrasti), a nekaj detajlov se ravno zaradi všečnosti fotografije izgubi. A uporabnik kamere DSC-H3 se na to ne bo oziral predvsem če se ozremo na njegovo ceno, ki je 280€.